Skoraj četrtina vprašanih ocenjuje, da se jim bo v prihodnosti finančno stanje poslabšalo, 18 odstotkov jih pričakuje, da bodo izgubili službo, 14 odstotkov pa, da se jim bo v kratkem znižala plača. Polovica anketirancev je že zmanjšala potrošnjo, medtem ko jih še dodatnih 12 odstotkov to načrtuje. V primerjavi z rezultati iz letošnje pomladi se je število tistih, ki pričakujejo izgubo službe, nekoliko zmanjšalo. Bolj občutno pa se je povečalo število vprašanih, ki pričakujejo znižanje plače in poslabšanje finančnega položaja. Povečalo se je tudi število tistih, ki načrtujejo zmanjšanje potrošnje.

Jesenjski Trženjski monitor ugotavlja, da sodi v tako imenovano skupino "prizadetih", ki se jim je finančno stanje poslabšalo, 26 odstotkov delovno aktivnih ali okoli 340.000 oseb. V tej skupini je kar polovica starejših od 50 let, medtem ko dve tretjini prejemata nizke dohodke. Čeprav se je število "prizadetih" od pomladi znižalo za 6 odstotnih točk, pa ostaja na ravni iz lanskega leta. Kot dokaz pesimizma lahko ocenimo ugotovitev, da se je skupina, ki pričakuje poslabšanje finančnega stanja in je zato že zmanjšala potrošnjo, povečala s 15 na 22 odstotkov. V tej skupini je približno 280.000 oseb, nekoliko več je žensk, med regijami pa izstopa vzhodna Štajerska. Oseb, ki recesije ne čutijo, je 27 odstotkov, kar je za 4 odstotne točke več kot letos pomladi, vendar pa nekoliko manj kot lani. Med njimi je slabih 60 odstotkov mlajših od 40 let.

Najbolj varčujemo pri oblačilih in obutvi

Anketiranci so na vprašanje, kako najbolj osebno občutijo recesijo, tako kot doslej najpogosteje navedli nižje plače oziroma upad dohodkov ter višje cene oziroma podražitve. Splošno stanje še bolj natančno izpričuje povečanje števila odgovorov "manj si lahko privoščim(o)", ki je višje za tretjino in znaša že 25 odstotkov. Med drugimi odgovori velja izpostaviti še "psihološki pritisk" (preko medijev, v službi…), kjer se je delež podvojil s 5 na 10 odstotkov.

Število vprašanih, ki pravijo, da so njihovi nakupi bolj načrtovani in premišljeni kot pred letom dni, je poraslo na 70 odstotkov, delež tistih, ki v večji meri kot pred letom dni nakupujejo v diskontnih prodajalnah, pa na 36 odstotkov. Še bolj zgovorno je, da se je delež tistih, ki zmanjšujejo nakupe hrane in pijač, od lani podvojil in znaša 13 odstotkov. Delež oseb, ki se odrekajo pri oblačilih in obutvi, se je povečal z 12 na 21 odstotkov, medtem ko se počitnicam tako kot doslej odpove 16 odstotkov vprašanih.

Slovenci smo med bolj pesimističnimi v Evropi

V tem tednu je bila objavljena tudi javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki prav tako kaže, da Evropejci splošno stanje v svojih državah še vedno ocenjujejo negativno, pri čemer pa je ocena v primerjavi z letom 2010 višja za 0,1 točke. Slovenska ocena splošnega stanja se je letos znižala z -0,9 na -1,3 točke, kar nas uvršča na 15. mesto v EU, med Italijo in Španijo. Na vrhu so sicer Luksemburg (2,7), Avstrija (2,6) in Nizozemska (2,5), na dnu pa Romunija (-4,4) in Grčija (-4,6).

Slovenci smo kakovost vsakodnevnega življenja ocenili s 3,5 točke, kar je enako povprečju EU, pri čemer pa se je ocena v Sloveniji od lani znižala za 0,5 točke, v EU pa zvišala za 0,4 točke. Slovenci smo med najbolj pesimističnimi tudi glede pričakovanj v naslednjih dvanajstih mesecih; razmerje med optimisti in pesimisti znaša -1, v EU pa +12.

Trenutni položaj glede službe je pri Slovencih dobil oceno 1,3, kar je za 0,4 točke slabše kot v povprečju EU. Negativno oceno smo Slovenci dodelili tako primerjavi s stanjem izpred petih let (-14) kot tudi glede pričakovanj v prihodnjem letu (-4), medtem ko znaša povprečje EU v petletni primerjavi -4, glede pričakovanj za prihodnost pa +9.

Finančni položaj v gospodinjstvu so Evropejci v povprečju ocenili z 1,5 točke, Slovenci pa z 0,9 točke. Glede primerjave s položajem izpred petih let je v Sloveniji razmerje pozitivnih in negativnih odgovorov -36 (v EU -17), glede pričakovanj v prihodnjih 12 mesecih pa -18 (v EU +1).