Šalamun je izpostavil svojo navezanost na Hrvaško ter pomembnost sodelovanja med slovenskimi in hrvaškim pesniki, ki so se "med seboj vedno brali" ter vplivali drug na drugega.

"Hrvatom ne vračamo dovolj"

"Vedno sem imel občutek, da Hrvatom ne vračamo dovolj. Na Hrvaškem imam šest prevedenih knjig, medtem ko mi Zvonka Makovića, ki je osrednji hrvaški pesnik, sploh ne poznamo," je poudaril Šalamun. Dodal je, da so Hrvati "neverjetno bolj odprti do nas Slovencev kot mi do njihovih pesnikov".

Poleg Makovića je Šalamun med pomembnimi hrvaškimi pesnik spomnil še na Delimirja Rešickega in Marka Pogačarja ter mladega hrvaškega pesnika Branislava Oblučarja, ki je, kot je poudaril, s svojimi verzi vplival tudi nanj. Šalamun meni, da se zaradi svojih let ne počuti več avantgardnega, sicer pa ustvarja z veseljem in strastjo, čeprav nekoliko drugače, kot je to počel pred pol stoletja.

Povedal je, da je zatem, ko je septembra pri Študentski založbi izšel bogat izbor njegovih pesmi z naslovom Kdaj, v torek pri novomeški založbi Goga izšla še njegova nova zbirka Opera buffa, na zalogi pa ima še številne rokopise.

V Zagrebu so danes o Šalamunovem delu in njegovih vplivih na jugoslovansko in svetovno pesništvo ter likovno umetnost spregovorili Maković, Oblučar, Krištof Jacek Kozak, Đurđica Čilić Škeljo in Ivan Majić.

"Njegovo delo je oropano vsake meta dimenzije, vsake simbolične geste in je reducirano na golo, čisto elementarno prostorno dejstvo," je Maković orisal svoje videnje Šalamunovega ustvarjanja. Šalamun je namreč ustvarjal tudi v priznani slovenski umetniški skupini OHO.

"Njegove pesmi je treba jemati resno"

Kozak je na primeru pesmi Duma 64, zaradi katere je bil Šalamun zaprt, opozoril, da je potrebno njegove pesmi jemati zelo resno. "Šalamuna večina ne jemlje zelo resno, ker ponuja ukrivljena zrcala, v katerih vidimo sebe na način, ki si ga morda ne želimo," je dejal.

"Šalamun ni pomemben pesnik le v regiji, temveč tudi v svetovnem merilu. Letos imamo na zagrebški Filozofski fakulteti diplomski kolegij, ki problematizira interkulturalnost Šalamunovega neoavantgardnega pesništva," je povedal profesor Zvonko Kovač. Dodal je še, da je prevajanje Šalamunovih pesmi hrvaškim prevajalcem v veliki izziv.

Predstavitvi referatov je sledil ogled razstave Ekspresionizem na Hrvaškem, pozno popoldne pa se bo dogajanje preselilo v ljubljansko knjigarno Konzorcij, kjer bodo priznani slovenski pesniki prebirali Šalamunovo in tudi lastno poezijo. Na dogodku bo nastopil tudi Šalamun.

Celodnevni program je napovedan za drugi del simpozija, ki bo v četrtek potekal na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med 9. in 18. uro bo svoj pogled na Šalamunovo poezijo predstavilo kar 17 referentov, med njimi Denis Poniž, Aleš Debeljak, Marcello Potocco, Meta Kušar, Ivo Svetina in Barbara Pregelj.

Dvodnevno dogajanje bo sklenil pogovor s Šalamunom v koprski Galeriji Loža, ki ga bo povezoval pesnik, prevajalec in publicist Andrej Medved.