Glasbenica, ki že vrsto let sproža razigrano otroško rajanje, obljublja, da na najmlajše ne bo pozabila. Na koncertih za otroke še zdaj žurira, kot da se ji leta nič ne poznajo, v gledališču in na koncertih za odrasle pa živi kot ženska in svoje pesmi interpretira skozi humor, igro, ples in življenjske resnice.

Vaš zaščitni znak sta širok nasmeh in iskrica v očeh. Kaj poskrbi za to?
Ljubezen, glasba, otroci, ustvarjanje, stik z resničnostjo v vsakem trenutku. Zdaj sem že dama v zrelih letih, ki noče biti dama. (smeh) Tako pojem tudi v eni svojih pesmi na novi plošči. Znam uživati življenje, vem, kaj mi je všeč, česa nočem, in vem tudi, da se vse da, če se le hoče. Skratka, ni se mi treba več dokazovati, pustim, da me življenje vodi, in imam se rada.

Obetata se nova skladba in nov album z naslovom Manjka mi, manjka. Kakšno je njegovo sporočilo? Ali vam v življenju vendarle kaj manjka, ali kaj pogrešate?
Trenutno mi manjka kozarec zlate radgonske penine. Rada imam penino in pijem jo za užitek. (smeh) Naslovna skladba pa je izredno sporočilna, prav tako ves album. Vsa besedila je napisala cenjena in večkrat nagrajena pesnica Bina Štampe Žmavc. Ujeli sva se tudi zato, ker sva obe ženski z vsebino.

Vsebina bo torej prava, kaj pa ritmi? Kakšne ritme bo prispeval album? Govori se, da gre za obliko, ki je od vas še ne poznamo.
Plošča je izredno melodična. Rada bi, da jo poslušate in se skladbam prepustite. Ne maram pa predalčkanja. Večino skladb in aranžmajev je prispeval soprog Lojze Krajnčan. Izvedene so na samosvoj način, je pa slišati vsega po malem – akustični pop s priokusom šansona, džeza, klasike... Glasba je zame samo dobra ali slaba. Ne delim je po zvrsteh, ljubim pa prepletanje, druženje džeza s klasiko, šansona s popom, mlado generacijo glasbenikov z nami starejšimi, izkušenimi glasbeniki... To prinaša poseben čar. Mladi glasbeniki imajo posebno energijo, entuziazem in znanje, ki ga pri starejših včasih pogrešam. Srečo imam, da imam dva sinova, ki mi ne pustita, da se polenim. Vedno znova me zalagata z novimi informacijami, glasbo in trendi. Starejši sin Kristijan trenutno dela magisterij za filmsko glasbo v Amsterdamu. Za ploščo mi je napisal dve res lepi skladbi, na njej igra tudi bobne. Odličen glasbenik je, ki koncertira po vsem svetu. Z mlajšim sinom Žiganom pa bova sodelovala v muzikalu Manjka mi, manjka.

Odličen tandem sta tudi s soprogom Lojzetom Krajnčanom.
Srečo imam, da je Lojze, skladatelj in dirigent, Mojster (z veliko začetnico). Končno podobo vedno zaupam njemu. Ko ustvarja, seveda sodelujeva, v studiu pa on vodi glasbenike. Tokrat je bila ekipa res super, pozitivna, snemali smo pri Boštjanu Grabnarju. Z Lojzetom sta bila super tandem. So pa tudi glasbeniki zelo ustvarjalni, vsak doda svojo muzikalnost in to daje plošči prav poseben čar. Nastajanje albuma je namreč proces. Nikoli ne vem, kakšen bo končni izdelek. Rada se prepustim in svobodo pustim tudi drugim.

Vzporedno z novim albumom torej nastaja tudi predstava »Manjka mi, manjka...«. Kaj lahko pričakujemo z njeno premiero 26. oktobra v Siti Teatru?
Vse! Veliko dobre glasbe, večinoma s plošče Manjka mi, manjka, zgodbo in ples. To bo muzikal, katerega rdeča nit je humorno-ganljiva pripoved o življenju in ljubezni. V njej so se pod uličnimi svetilkami znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima komu, virtuozni harmonikar, ki služi s klobukom, in plesalci, ki znajo vse, a je njihov oder le cesta. Na srečo vsi na svoje težave gledajo s humorjem. Sprašujete, ali je predstava zabavna? Je. Zgodba aktualna? Je. Ali je kaj smešnega o večni temi moški-ženske? Je. Ali je glasba v živo? Je. Džez, pop, šanson? Vse. Hiphop? Je. Balet, moderni izrazni ples, step, popping? Tudi. In vse to v izvedbi svetovnih plesnih prvakov. Besedilo in režija je delo odličnega Gašperja Tiča. V muzikalu nastopajo še Sara Mlakar, Azra Selimanović, Matevž Česen, Jure Gostinšek, Gašper Primožič in kot rečeno moj sin Žigan Krajnčan.

Album in predstava vas bosta izstrelila nazaj pod žaromete glasbene scene. Kaj je prispevalo h krajšemu umiku z nje?
Zadnja plošča Vonj po ljubezni je izšla pred dobrimi tremi leti. Preprosto nisem čutila, da bi se lotila kaj novega. Potrebovala sem notranji navdih. Vsekakor se je zgodil, ko me je poklicala Bina Štampe Žmavc in mi povedala, da je poslušala moj koncert, neizmerno uživala in da si želi, da bi njene pesmi pela prav jaz. Uau, da ti to reče pesnica takega kova! Seveda se je po tem začelo dogajati. Vmes sem dobila še povabilo v muzikal »Ljubim te – spremeni se!«, posneli smo lušten projekt za otroke, pesmi Ferija Lainščka Mišek Miško in Belamiška, ki je izšel pri Mladinski knjigi. V bistvu ves čas delujem, le avtorskega projekta za odrasle se nisem in nisem lotila. Evo, zdaj je čas zanj!

Preden nadaljujeva, povejte prosim več o uspešnem muzikalu »Ljubim te – spremeni se!«. Malo za šalo: ali ste to kdaj izrekli svojemu soprogu?
Povabila v muzikal »Ljubim te – spremeni se!« sem se zelo razveselila. Odprle so se mi nove razsežnosti, saj lahko končno povezujem vse tri svoje ljubezni: petje, ples in igro. Pesmi, ki jih pojem, namreč želim približati ljudem skozi humor, igro, življenjske resnice, ples. Ljudi sem s tem prijetno presenetila, saj me je marsikdo poznal samo po pesmih za otroke. Pohvale so se vrstile in muzikal mi je tudi zato dal polet za veliko novega. Tudi soproga sem pozitivno presenetila. Kar zaljubil se je spet vame. (smeh) Sva pa oba že toliko zrela, da veva, da se partnerja ne splača spreminjati. Če že, je treba začeti pri sebi.

Kot ste dejali, ljudje vas povezujejo predvsem z glasbo za otroke in v tem ste prava mojstrica. Katero občinstvo pa je bolj hvaležno, otroci ali odrasli?
Otroci, seveda! Še vedno mi je zelo lepo z njimi. Ravno toliko nastopov še imam, da ostajam v stiku z njimi in da izživim otroka v sebi. To mi zelo ustreza – ta kombinacija – po eni strani zdaj z muzikalom, v gledališču in s koncerti živim kot ženska, po drugi strani pa na koncertih za otroke žuriram, kot da se leta nič ne poznajo.

Zveni kot zelo natrpan urnik. Pride kdaj dan, ko je vsega preveč?
Prepusti se in uživaj – to si ponavljam! V zadnjem času to ni najlažje izvedljivo, ker imamo ogromno vaj, zapomniti si moram veliko teksta, plesnih korakov, besedil... Gašper Tič je kar nepopustljiv. (smeh) A vem, ko bo premiera za mano, bom srečna in spet bo tudi čas za kakšno dobro kosilce, sprehod, prijatelje in dobro knjigo.

Po številnih albumih, predstavah in glasbenih priznanjih... Na katerega od uspehov se radi opomnite v dneh, ko ste morda na tleh?
Kadar sem na tleh, se spomnim, da imam čudovita sinova, ljubečega moža, glasbo, predstave, ples, da sem zdrava – in potem res nimam več razloga za nečimrnost.