Dražba

V soboto, 22. oktobra, bo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (poleg Hale Tivoli) z začetkom ob 10. uri potekala 6. dražba v organizaciji PhilAdrie. V katalogu (najdete ga tudi na www.philadria.com) je navedenih 420 postavk, razdeljenih na štiri področja zbiranja: Slovenijo, slovensko ozemlje v drugih državah, druge države in razglednice. (Ilustracija prikazuje zobčan in nezobčan blok z motivom papeža Janeza Pavla II., slednji je tudi v ponudbi dražbe.)

Razstave

Filatelistično zbiranje ne predstavlja le zbiranja pisanih potiskanih listkov-vrednotnic različnih držav, temveč je predvsem domoznansko veliko zanimivejše zbiranje gradiva poštne zgodovine. V tem pa je zajeto vse, kar se je v preteklosti in tudi danes (današnji odtis poštnega žiga bo jutri glede na datum že zgodovina!) uporabljalo v povezavi s prenosom pisnih sporočil. Tako znamk kot poštnozgodovinskega gradiva pa se je v stoletjih nabralo ogromno, še posebno zadnja leta so mnoge poštne uprave v pohlepu po visokih dobičkih začele izdajati enormne količine priložnostnih znamk "za zbiralce", saj teh na običajnih pošiljkah skorajda ni več najti.

Vse te "zaklade" nekateri zbiralci skrbno varujejo le zase, spet drugi jih z veseljem pokažejo zainteresiranim, tudi na razstavah. Te pa se delijo na tekmovalne in netekmovalne. Ko so sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja ustanovili mednarodno združenje filatelističnih organizacij, je razstavljanje postalo ena glavnih skupnih interesnih točk, kar je še danes (čeprav leporečijo tudi o drugih, visoko zastavljenih ciljih). Zbiranje so razdelili na deset razredov (za tradicionalno, tematsko, poštnozgodovinsko itd.) in podrobno razdelali pravilnike, tudi o ocenjevanju na razstavah pod njihovim okriljem. Po njihovem vzorcu je praviloma urejeno tudi ocenjevanje na nacionalnih razstavah - ker pa je gradiva res izjemno veliko, poteka vse skupaj tako na mednarodni kot na nacionalni ravni bolj kot ne subjektivno, na slednji seveda še na sorazmerno nižjih ravneh, saj na lokalni ravni ni dovolj strokovno podkovanih ocenjevalcev (ki si sicer med seboj delijo sodniške naslove).

Na netekmovalnih razstavah pa seveda ni (ne)strokovnih subjektivnih ocen sodnikov. Take razstave in razstavice lahko občasno vidimo tudi pri nas, če ne drugje, ob uporabi priložnostnih poštnih žigov. Organizator je za uporabo takega žiga dolžan plačati takso - ali pa pripraviti filatelistično razstavico. Za tak sistem se je takrat še PTT Slovenije odločila na predlog pisca teh vrstic, osnovni namen pa je bil spodbujati zbiranje filatelističnega gradiva, razstavljanje le-tega, pa tudi izobraževanje, saj vsaka razstavica običajno prinaša neko sporočilo. Seveda se večina organizatorjev odloči za razstavico. Tu pa nastane težava, saj se je Pošta Slovenije pred nekaj leti na pobudo nekaterih ne najbolj razgledanih članov državne filatelistične organizacije odločila, da opredeli, kaj se lahko in kaj se ne sme predstaviti na takšnih filatelističnih razstavicah, ki so običajno postavljene v prostorih pošt. Čeprav je odtlej minilo že precej let, še ni javno dostopen pravilnik, ki bi to področje urejal. Kaže pa, da Pošti ni najbolj jasno, kakšna naj bi filatelistična razstav(ic)a sploh bila: ob letošnji dvajseti obletnici osamosvojitve sta bili na glavnih poštah Ljubljane in Maribora več mesecev razstavljeni filatelistični (anti)razstavi, bolje rečeno akumulaciji slovenskih znamk, saj ob znamkah ni bilo nobenega pojasnilnega besedila. Dve podobni razstavici si lahko te dni ogledate v prostorih glavne pošte v Ljubljani (v atriju je postavljena potujoča razstava Arhiva Slovenije o plebiscitu s "poštno" vitrino, v notranjih prostorih pa o ljubljanskem trolejbusu), obe ravno tako nimata pojasnilnih besedil! Takšna pojasnilna besedila pa so osnova vsake razstave, saj so namenjena obveščanju obiskovalcev, da si razširijo svoje znanje o nekem dogodku. Ni povsem jasno, še manj razumljivo, iz koga se Pošta na tak način norčuje, iz svoje nesposobnosti (morda brezbrižnosti?!) korektno z nekim javnim pravilnikom urediti razstavljanje ali morda iz svojih uporabnikov, obiskovalcev pošt, ki si takšne (anti)razstavice ogledajo? Seveda imajo svoje ozke interese pri tem tudi nekateri člani izvršnega odbora državne filatelistične organizacije, pri tem pa niso svojemu velikemu sponzorju, Pošti Slovenije, niti v najmanjšo pomoč, prej v škodo. Upajmo, da jih bodo čim prej zamenjali sposobnejši in predvsem mlajši strokovnjaki, izučeni na napakah starejših.

Več strokovnosti bi tudi pričakovali od lokalnih filatelističnih društev, ki se lotijo prirejanja razstav. Nedavno je bila v Škofji Loki na ogled razstava z zavajajočim naslovom "20 let samostojne Slovenije". Maloštevilni obiskovalci so si lahko med drugim ogledali sicer povsem korektno pripravljene filatelistične zbirke o Verigarjih, celinah na ozemlju današnje države med letoma 1861 in 1954 in poštni zgodovini Primorske med obema vojnama. Le kaj imajo te zbirke opraviti s samostojno Slovenijo? Zgodovinskega spomina pa manjka tudi avtorju zbirke Parlament - če bi preučil le arhiv te rubrike, bi bila marsikatera subjektivna laž zapisana drugače. Krona arogance pa je bila razstavljena "zbirka" slovenskih znamk na predtiskanih trgovskih listih, katere razstavljanje bi domnevnemu lastniku, mariborskemu filatelističnemu društvu, organizatorji brez dvoma morali zavrniti kot žaljivo za razstavljanje na državni filatelistični razstavi!

Jutri bodo v Kranju odprli filatelistično ocenjevalno razstavo enookenskih, 16-listnih eksponatov, in sicer pod imenom 5Okno (kakor je zapisano v Biltenu) ali morda Peto okno (kot je zapisano na ilustrirani dopisnici, za katero Pošta Slovenije lažnivo navaja, da je le "dotisk"). Eno okno je najmlajši ocenjevalni razred svetovne filatelistične organizacije, ki je nastal pred nekako petnajstimi leti z namenom, da se na ocenjevalnih razstavah razstavlja tudi tematsko ožje opredeljeno gradivo, ki ga domnevno ni dovolj za običajno razstavno ocenjevalno zbirko. V Gorenjskem muzeju v Kranju bo razstava na ogled do 29. oktobra.

Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v sredo, 26. oktobra.