Aleksander Lucu

Natanko 20. oktobra 1944 je partizanski kurir Anton Pretnar z Bleda s sekiro zasekal luknjo v pločevinasto streho Aljaževega stolpa vrh Triglava in v odprtino zasadil palico, na kateri je v znak osvoboditve Beograda zaplapolala slovenska partizanska zastava in naznanila, da se tudi Sloveniji bliža dan, ko bo utihnilo orožje.

Bogo Tavčar z Bleda, eden od partizanov, ki so nesli zastavo na vrh, se spominja, da so ob vpisu slavnostnega razvitja v spominski knjigi opazili, da je bilo dan pred njimi, 19. oktobra, na vrhu Triglava 142 elitnih nemških vojakov lovskega polka Brandenburg, ki je bil nastanjen ob Blejskem jezeru.

Komandant jeseniško-bohinjskega odreda Milče je na Uskovnici nad Bohinjem izdal ukaz, da se nese slovenska zastava na Triglav in se v čast osvoboditve Beograda ob častni salvi tudi izobesi. Šivilja Ivanka Gracelj je v eni noči sešila res veliko zastavo, za pohod na vrh pa so bili določeni Ivan Gradišek iz Limbuša pri Mariboru, Vlasta Vidic iz vasi Kamnje, Ivanka Stare s Koprivnika ter Blejca Bogo Tavčar in Jože Rozman.

"Prav nič planinsko nismo bili opravljeni, skromno po partizansko, deževalo je in hudo pihalo, višje je naletaval sneg in zmrzovalo je. Najhujše pa je bilo spoznanje, ko smo se premraženi greli v pastirskem stanu pri Vodnikovi koči na Velem polju, da nihče od nas še ni bil na Triglavu!" se spominja Tavčar.

Iz zagate jih je rešilo nepričakovano naključje, kajti ponoči sta jih zbudila in dodobra prestrašila partizanska kurirja Jaka Bernard in Anton Pretnar z Bleda, ki sta prek Velega polja vzdrževala zvezo med Gorenjsko in Primorsko. Bila sta izkušena planinca, ki sta že mnogokrat stala vrh Triglava, toda težko ju je bilo pregovoriti, naj jih onadva vodita na vrh, saj bi prekršila ukaze in naloge, ki sta jih imela kot kurirja.

"Nazadnje sta popustila in zjutraj smo naglo prišli na Kredarico, kjer smo iz starih nosil za ranjence potegnili dolg lesen ročaj in nanj pritrdili zastavo. Vrh Triglava se je vreme povsem zjasnilo, da je celo do Jadrana nesel pogled!"

Šest metrov dolga zastava je zaplapola z Aljaževega stolpa, izstreljena je bila častna salva, dogodek je ovekovečil fotografski aparat Boga Tavčarja, v spominsko knjigo pa so pod rubriko smer sestopa zapisali - V SVOBODO!

Ko so se vrnili v odred in so poročali o uspešnosti misije, so bili pohvaljeni vsi, tudi kurirja, kljub neizpolnjevanju ukazov.

Nekaj let po osvoboditvi pa so v Beogradu izvedeli, kako so Slovenci z zastavo vrh Triglava počastili osvoboditev nekdanjega glavnega mesta Jugoslavije in sklenili, da bodo pogumne partizane odlikovali s plaketo Beograda. Pa se spominja Bogo Tavčar: "Toda ni hudič, da so v Beogradu naknadno opazili na fotografiji, da je vrh Triglava plapolala slovenska zastava, zato so na sklep o podelitvi plakete naglo pozabili!"