Proslavi v obeh deželah, med katerima državnost Tajvanu z uradnimi diplomatskimi odnosi priznava manj kot dva ducata držav, medtem ko so vse pomembnejše sprejele politiko ene Kitajske, sta znova pokazali, da med Pekingom in Tajpejem obstajajo skorajda nepremostljive razlike. Toda v ozadju te zvečine politične retorike, ki je včasih začinjena tudi z vojaškimi grožnjami, se odvija življenje, ki sledi globalnim spremembam.

Ena takšnih so zelo pomembni študentski tokovi. Kitajski študentje so vse pogostejši slušatelji na univerzah po vsem svetu, vrata teh ustanov na Tajvanu pa so jim bila tesno priprta. Šest desetletij medsebojnega nezaupanja med celino in kakšnih 160 kilometrov oddaljenim otokom zdaj beleži še en pozitiven preobrat. Tajvanske univerze so to jesen prvič sprejele kitajske študente na podiplomski ravni, hkrati pa so iz omejitve na pičlih 2000 študentov na leto oblasti v Tajpeju iz te kvote izvzele otok Kinmen neposredno pred obalo celinske Kitajske, kjer so tajvanske univerze pospešeno odprle svoje oddelke.

Lakota po študentih

Tajvan ima trenutno 147 zasebnih in javnih visokih šol in univerz z 1,2 milijona študentov, lani pa so sprejeli tako rekoč vse prijavljene, ne glede na njihov učni uspeh. Njihova mreža se je izredno razvila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in zdaj zaradi skromne rodnosti na otoku zmogljivosti krepko presegajo dejanski dotok študentov. V letu 2009 so tako sprejemali tudi tiste, ki so na vpisnih testih dosegali zgolj desetodstotni rezultat. V celinski Kitajski ob najbolj strogih vpisnih pogojih dobi prostor na univerzi le 60 odstotkov dijakov, ki opravijo sprejemne izpite, zato je zanje mnogokrat edina pot do visokošolske izobrazbe študij na tujem.

Zaradi ostrega nasprotovanja tajvanske opozicijske Demokratične napredne stranke, ki se med drugim zavzema za dejansko osamosvojitev Tajvana, je število kitajskih študentov na otoku omejeno na pičlih 2000. Omejene so jim tudi nekatere študijske smeri, ki so ocenjene kot pomembne za nacionalno varnost, prikrajšani pa so tudi za štipendije in druge finančne ugodnosti, ki so jih deležni drugi tuji študentje na Tajvanu. Prepovedano jim je tudi iskanje zaposlitve po končanem študiju, vendar si vladajoča nacionalistična stranka, bolj prepoznavna kot Kuomingtang, prizadeva prebiti te omejitve tudi v sklopu otoplitve odnosov s Pekingom, s katerim delita idejo o eni Kitajski, le z različnih političnih pozicij.

Kmalu medsebojno priznane diplome

Kuomintangu je tako med drugim uspelo prebiti blokado pri medsebojnem priznavanju diplom s celinsko Kitajsko, ki je povzročala težave predvsem tajvanskim študentom. Dokončna odločitev še ni sprejeta, saj je zakonodaja še v parlamentarni proceduri, vendar pa naj bi bila kmalu sprejeta, zato naj bi tisti, ki se šele odločajo za študij, s priznanjem svojih diplom ne bi imeli težav. To je še posebej pomembno, ker so na kitajske univerze z letošnjim septembrom znižale vpisne kriterije zanje. Po novem so vrata kar 200 kitajskih univerz odprta najboljšim 25 odstotkom tajvanskih študentov na otoških sprejemnih izpitih, medtem ko je bila dosedanja meja pri najboljših 12 odstotkih.

Tako za otoške kot celinske študente je študij na univerzah v obeh deželah privlačnejši zaradi skupnega jezika, le da so ga doslej izrazito omejevali politični odnosi med Pekingom in Tajpejem. Ovod Tzeng, bivši tajski minister za izobraževanje, tako med drugim ugotavlja, da se študentje sicer zavedajo političnih sporov med državama, a jih razumejo kot kratkoročne, čeprav jih zapletajo politična manevriranja tudi na samem otoku. Glede priznavanja diplom pa meni, da na Tajvanu preučujejo mnogi kitajski profesorji, ki so diplomirali v domovini in nato doktorirali na ameriških univerzah, in jim nihče ne oporeka pridobljenih kvalifikacij na Kitajskem.