Po drugi strani pa je bilo v Sloveniji v zadnjih šestih letih, kar te naprave množično nameščajo, le 21 primerov, ko so te naprave uporabili laiki; 20 od njih na Koroškem in enkrat v ljubljanski regiji. Rezultat se zdi precej pičel, zato je na mestu vprašanje, ali je nameščanje teh naprav za uporabo laikov sploh smotrno oziroma ekonomsko upravičeno.
V raziskavi, ki jo je o uporabi teh naprav na območju Ljubljane opravila skupina študentov, so ugotovili, da so med letoma 2005 in 2010 defibrilator - nameščenih je 116 naprav - uporabili 119-krat. Vendar so laiki, torej mimoidoči, ki so opazili, da se je nekdo zgrudil zaradi nenadnega srčnega zastoja, napravo uporabili le enkrat; v drugih primerih so jo uporabili gasilci (13-krat), reševalci nujne medicinske pomoči (36-krat) in drugo medicinsko osebje (69-krat). "Število uporab laikov je praktično nično," ugotavljajo študenti.
Na Koroškem so laiki rešili tri življenja
Daleč najuspešnejši pri uporabi defibrilatorjev pri nas so na Koroškem. "Ko ljudje vidijo, da se je nekdo zgrudil in ne kaže znakov življenja, to prepoznajo kot nenadno srčno smrt. Tisti, ki so o tem educirani in vedo, kje so ti aparati, stečejo po aparat, ga namestijo na človeka, obvestijo strokovno pomoč in ostanejo pri človeku do prihoda reševalcev," je povedala zdravnica Cirila Slemenik Pušnik, vodja strokovne skupine Koronarnega kluba Mežiške doline in Zdravstveno-reševalnega centra Koroške, ki je zadovoljna z odzivom sokrajanov.
Od 20 laičnih uporab defibrilatorja so bile tri uspešne in so ljudje preživeli. "Zadnje oživljanje pred kratkim, na primer, ni bilo uspešno, ker je imel oboleli tako hudo srčno okvaro, da ga tudi strokovno osebje verjetno ne bi moglo reanimirati. So pa ljudje ustrezno izvajali postopke oživljanja," je povedala. Pri drugih primerih se je zgodilo, da električni sunek ni bil potreben ali pa je bil čas, ko so prinesli defibrilator, že predolg in srca ni bilo več mogoče pognati v pravi ritem. Zdravnica omeni primer italijanskega mesta Piacenza, kjer so z laično uporabo defibrilatorja rešili osem življenj in zato so mesto razglasili za mesto srca. "Tri uspešne uporabe so za Koroško velik uspeh," je prepričana. Uspeh pripisuje dosedanjemu zagnanemu delu pri izobraževanju ljudi in si želi, da bi tako uspešno delali tudi drugod v Sloveniji.
20 uporab na 75.000 prebivalcev regije je izredna uporaba, se strinja Martina Zavratnik, članica skupine študentov za postopke oživljanja. Tri uspešne uporabe pomenijo 15-odstotno učinkovitost. Če bi podatke analizirali in upoštevali samo bolnike s primarnim srčnim zastojem (ki jim je z defibrilacijo mogoče pomagati), bi bilo preživetje še bistveno višje in bi dobili enega boljših rezultatov v svetu, je prepričana. V povprečju v Sloveniji po srčnem zastoju sicer preživi 6 do 7 odstotkov bolnikov, v Ljubljani pa 13,6 odstotka bolnikov, je navedla Zavratnikova.
Stihijsko nameščanje naprav
V tujini se je nakup teh naprav za laično rabo izkazal kot upravičen in stroškovno učinkovit, tudi smernice evropskega sveta za reanimacijo iz leta 2010 še naprej spodbujajo nameščanje za javno rabo, je povedala Martina Zavratnik. Pri nas je težava precej stihijski pristop k nameščanju. "Nimamo urejenega niti sistema izobraževanja o uporabi teh naprav niti tega, kam jih namestiti. Večino naprav za laično uporabo so nabavili donatorji ali podjetja za varnost svojih zaposlenih ali gostov. Oboji pa bi bili bolj varni, če bi napravo ustrezno označili, postavili na javno mesto, izobrazili kader in se povezali z medicinskim dispečerskim centrom, kar dela vso stvar učinkovito." Ugotavlja, da smo danes že ozaveščeni, da so te naprave potrebne, nismo pa še dovolj ozaveščeni o tem, da ni dovolj, če jih zgolj namestimo.
Vključenost v sistem nujne pomoči
V koroški regiji imajo 43 javno dostopnih defibrilatorjev. Vsi so popisani, izdali bodo katalog, ki ga bodo razdelili tudi dispečerjem, ki sprejemajo klice na 112, da bodo lahko ljudi obvestili, kje je najbližji aparat, je povedala Cirila Slemenik Pušnik. Število naprav zadošča, zato so se odločili, da novih ne bodo nabavljali, je pa še naprej treba izobraževati ljudi, kako ukrepati ob srčnem zastoju. "V 90 odstotkih teh dogodkov so prisotni očividci in če znajo pravilno ravnati, bomo lahko rešili še marsikatero življenje," je prepričana.
Tudi Renata Rajapakse, vodja službe nujne medicinske pomoči v UKC Ljubljana, meni, da smo pri laični uporabi defibrilatorjev še na začetku, a z ozaveščanjem ljudi, omogočanjem javne dostopnosti naprav - te so mnogokrat nameščene v zaprtih prostorih in so dostopne le v službenem času - ter z njihovo vključitvijo v sistem nujne medicinske pomoči bi lahko ti aparati pomenili bistven doprinos k preživetju. Tudi dispečerska služba pri reševalni postaji UKC Ljubljana že ima podatke, kje na območju Ljubljane so nameščeni defibrilatorji, in lahko to sporoči kličočemu občanu. Prav tako so se povezali z redarsko službo Mestne občine Ljubljana in bodo z defibrilatorji opremili njihove mobilne enote. Tako bo dispečarska služba nujne pomoči o srčnem zastoju obvestila dispečerja redarske službe, ki bo lahko poslal na kraj najbližjo ekipo in ta bo začela postopke oživljanja.
Anton Posavec, vodja izobraževalnega centra na reševalni postaji UKC Ljubljana, podpira nameščanje defibrilatorjev na javno dostopnih mestih. "Te naprave namreč lahko poleg laične javnosti v primeru potrebe uporabijo tudi ljudje, ki so bolje usposobljeni za dajanje pomoči kot laiki in ki se znajdejo na tistem mestu, na primer zdravniki, gasilci, reševalci..." Zavzema se za to, da bi se poučevanje o prvi pomoči spet vrnilo v šolo oziroma med izobraževanja, ki se jih ljudje morajo udeležiti, saj ima to vpliv tudi na splošno kulturo - da se pomaga sočloveku v stiski in se s tem razvija tudi odnos do sočloveka.
