Četrtina Evropejcev je revmatikov

Revmatične bolezni obsegajo 40 odstotkov vseh kroničnih bolezni in so v 60 odstotkih razlog za predčasno upokojitev ali dolge bolniške staleže. Četrtina prebivalcev v Evropi ima revmatično bolezen. V Sloveniji je bolnikov z revmatizmom, če ga razumemo v širšem smislu, okoli 230.000 oziroma 11 odstotkov populacije, za hujšimi oblikami bolezni pa jih trpi okoli tri odstotke. Po izsledkih raziskave o bremenu in stroških revmatoidnega artritisa v Evropi je povprečni letni strošek na bolnika okoli 14.000 evrov, v kasnejših stadijih bolezni lahko naraste tudi na 40.000 evrov na leto. Dobršen del stroška povzroči izguba produktivnosti zaradi zmanjšane opravilne sposobnosti. Doslej je veljalo, da je morala kar polovica bolnikov opustiti delo v desetih letih od začetka bolezni.

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana zadnjih nekaj let opaža boljše trende: "Nisem naklonjen invalidskim upokojitvam. Služba namreč ni samo delo, je tudi socialno okolje, ki nas osem ur miselno 'odpelje' od bolezni, revmatičnega bolnika pa spodbuja, da se mora obleči, odpraviti od doma, skratka gibati. Seveda je povsem druga zgodba, kadar bolnik dela na primer za tekočim trakom. Po mojih dolgoletnih izkušnjah si ljudje želijo invalidsko upokojitev zaradi osebnih stisk, a ko ta cilj dosežejo, niso tako zadovoljni, kot so mislili, da bodo. Zaradi novih priporočil za zdravljenje, po katerih bomo 80 odstotkov bolnikov zdravili s preizkušenimi zdravili, bo ob pravočasnem začetku zdravljenja in dovolj intenzivnem pristopu ljudi, ki bi zaradi revmatičnih obolenj potrebovali dolge bolniške staleže in invalidsko upokojitev, vedno manj."

Za tako optimistične rezultate, ki bolniku ohranijo kvaliteto življenja, zdravstveni blagajni pa precej denarja, bomo morali v Sloveniji najprej odpraviti 13-mesečno čakalno vrsto za prvi pregled pri specialistu revmatologu. "Čakalna doba za dostop do specialista je za naše bolnike nedopustno dolga in v primerjavi z drugimi bolniki so definitivno diskriminirani! Nobena internistična stroka nima tako dolgih čakalnih dob. Res je, bolniki eno leto čakajo tudi na elektrofiziološke preiskave, ampak potem, ko jih je že pregledal kardiolog. Pri nas pa bolniki v 13 mesecih do revmatologa sploh ne pridejo, kaj šele, da bi bili v tem času že naročeni za nadaljnje preiskave," opozarja Tomšič.

Tudi za Andreja Gregorčiča, podpredsednika Društva revmatikov Slovenije, je "pot bolnika z vnetnim revmatičnim obolenjem od začetnih težav do postavitve diagnoze predolga". Pri bolnikih z revmatoidnim artritisom v teh 13 mesecih po prepričanju stroke že zamudimo najboljšo priložnost za učinkovito zdravljenje, če že spregledamo trpljenje bolnikov v tem času. Gregorčič pozna podatke: "Zamudimo tiste trenutke, ki bi z današnjim pristopom k zdravljenju popolnoma preprečili telesne deformacije bolnika, njegovo invalidnost, ki povzroči več odsotnosti z dela, več socialnih stisk, predčasno upokojitev..."

Tudi nove smernice zdravljenja revmatičnih bolezni posebej poudarjajo zdravljenje v zgodnji fazi bolezni. "Po novih priporočilih bolnika na začetku zelo intenzivno zdravimo z zdravili, ki so že dolgo na tržišču. Tako poskušamo vnetje ugasniti v najkrajšem možnem času, kasneje pa odmerek postopno prilagajamo. Če zdravljenje ni učinkovito, predpišemo biološka zdravila. Ob tem bolnika na začetku spremljamo mesečno. Pogosto pa, zaradi preobremenjenosti revmatologov, priporočeno spremljanje bolnikov pri revmatologu v Sloveniji ni več izvedljivo. K sodobnemu načinu zdravljenja sem pristopil že pred petimi leti, ko sem prebral raziskavo TICORA iz Glasgowa. Tako imamo sedaj že lastne izkušnje, in če bolnik pride na pregled hitro in ga ustrezno zdravimo, živi običajno življenje, zdravila pa zdravstveno blagajno stanejo manj kot 100 evrov na leto," je nad novim principom zdravljenja navdušen predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo.

Po njegovem gre za zmagovito kombinacijo hitrega dostopa do zdravnika in pravega načina zdravljenja. "V tem primeru lahko bolnika z revmatičnim obolenjem primerjamo s tistim, ki ima povišan krvni tlak: redno mora jemati zdravila, a ne ve, da je bolan. Če ta čas zamudimo, je slabo za bolnika, njegove bližnje, državo, zdravstveni sistem, skratka, slabo za vse."

Novi specializanti revmatologije šele v zadnjem letu in pol

Krajšanje čakalnih vrst se seveda začne z zadostnim številom revmatologov. Teh pri nas izrazito primanjkuje. Primerjava z evropskim povprečjem (1,7 revmatologa na 100.000 prebivalcev) pokaže, da od njega odstopamo za dvakrat, saj pri nas naštejemo le 0,8 revmatologa na 100.000 prebivalcev. "Pred kratkim smo na našem oddelku gostili švedskega profesorja Ronalda van Vollenhovna iz Karolinska Institutet, ki nam je povedal, da v tej skandinavski državi za 100.000 prebivalcev skrbita dva revmatologa. Če bolnika ne pregledajo v enem mesecu od dneva, ko so ga napotili k specialistu, bolnišnica plača kar visoko kazen. Tudi v Veliki Britaniji, ki je zelo varčna, a se v marsičem z njo lahko primerjamo, imajo dvakrat več revmatologov kot Slovenija," predstavlja razmere v drugih državah Unije Tomšič.

V posameznih okoljih v Sloveniji je stanje katastrofalno. Obalno-kraška regija bi morala imeti po številu prebivalcev dva revmatologa, a že dve leti nima nobenega. Splošno bolnišnico Izola "rešuje" gostujoči revmatolog iz Ljubljane. Prav tako skrb vzbuja stanje v Celju, kjer bi morali imeti glede na velikost zdravstvene regije štiri revmatologe. Premorejo enega in še ta se ne more povsem posvetiti izključno bolnikom z revmatičnimi obolenji.

Tomšič razume, da ne moremo imeti toliko revmatologov, kot jih imajo v Švici, na Danskem, Češkem ali Madžarskem, kjer imajo enega revmatologa na 30.000 prebivalcev. Zato so mrežo revmatologov za Slovenijo, ki so jo izdelali leta 2004 in jo načrtovali do leta 2014, izdelali konservativno. Čez tri leta naj bi tako v vsaki regiji en revmatolog skrbel za 60.000 prebivalcev, za kar bi v Sloveniji potrebovali 29 revmatologov.

A kaže, da se tudi ta konservativni načrt leta 2014 še ne bo izšel. "V prvih letih smo z razpisom specializacij za revmatologe zapolnili manjkajoče specialiste na našem kliničnem oddelku ter v mariborskem kliničnem centru in tukaj se je zgodba končala. Šele v zadnjem letu in pol so očitno tudi na zdravniški zbornici, ki specializacije razpisuje, prišli do spoznanja, da brez dodatnih revmatologov težav ne bo mogoče rešiti. Tako imamo sedaj specializante v Novem mestu, Murski Soboti, Celju, Izoli in Slovenj Gradcu," je bolj zadovoljen Tomšič, ki že načrtuje nove spremembe, da bi čim prej dobili dodatne revmatologe.

Revmatološki sekciji pri Slovenskem zdravniškem društvu bo predlagal skrajšanje specializacije za eno leto. Ko so leta 2004 uvedli specializacijo revmatologije, so upoštevali priporočila evropskega združenja specialistov (UEMS), naj traja šest let. Po izkušnjah dosedanjih specializantov Tomšič sklepa, da bi lahko specializacijo skrajšali na pet let, "ne da bi pomembno okrnili pridobivanje znanja specializantov".

Kaj pomenijo predolge čakalne dobe, najbolje vedo bolniki, združeni v Društvu revmatikov Slovenije, ki so bili tudi pobudniki srečanja z ministrom za zdravje. Gregorčič je pojasnil, da rešitve, ki bi kar čarobno odpravila čakalne dobe, pri ministru Dorijanu Marušiču razumljivo niso našli. Sestanek se je končal z dogovorom o akcijskem načrtu za reševanje te problematike. A načelnemu reševanju je sledil tudi konkreten ukrep, ki je Kliničnemu oddelku za revmatologijo "prinesel" 240.000 evrov več denarja na leto, zato bodo morali pregledati več bolnikov, za ta denar pa bi lahko zaposlili novega revmatologa, dodatno diplomirano medicinsko sestro, pol medicinskega tehnika in tretjino administratorke.

"Dejstvo je, da revmatologa, ki bi ga lahko zaposlili, ta hip nimamo. Z vodstvom UKC Ljubljana se dogovarjamo, da bi iz tega denarja plačali naše revmatologe, ki bi dvakrat mesečno popoldan dve uri dodatno pregledovali bolnike v ambulantah. Ponudili so nam 16 evrov na uro. Verjemite, nihče od naših zdravnikov ne dela v popoldanskih ambulantah pri zasebnikih. Večina jih na našem oddelku dela devet, deset ur na dan, ne da bi dobili plačane nadure. Mislite, da bodo delali še dve uri za tak denar?" retorično sprašuje Tomšič.

Sodeč po reakcijskem času vodstva UKC Ljubljana lahko sklepamo, da bo zaplet rešen enkrat do poletja prihodnje leto. Rešitev, ki jo je predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo ponudil vodstvu hiše 13. januarja letos, da bi v roku, določenem s pravilnikom, pregledali vse bolnike z napotnico "hitro" in postopno skrajšali 13-mesečno čakalno dobo za prvi pregled, so potrdili pred nekaj dnevi. "In še to polovično," poudari Tomšič in doda, da je generalni direktor UKC Ljubljana za nameček pred dnevi zavrnil zaposlitev administratorke, ki bi nadomestila sedanjo, ki odhaja na porodniški dopust. "Dobili smo torej dodatni denar, opravili naj bi dodatno delo, a z manj zaposlenimi."

S prvim oktobrom trije revmatologi po novem namesto dežurstva na internistični prvi pomoči polovico te obveznosti opravijo na Kliničnem oddelku za revmatologijo. Dodatno bodo lahko pregledali 40 bolnikov mesečno. Tako bodo skušali sčasoma zagotoviti pregled bolnikov z napotnico "hitro" v zakonsko določenih treh mesecih. Za druge, ki prihajajo z napotnico "redno", pa zakonsko določenih šest mesecev še dolgo ne bodo dosegli.