V začetku študijskega leta se bo oziroma se je že lahko vselilo 950 brucev, kar je približno 45 odstotkov tistih, ki so za dom zaprosili in posteljo tudi pridobili. Poleg teh je posteljo v študentskem domu pridobilo tudi 330 tujcev, ki so v Sloveniji na študentski izmenjavi.
Minula leta četrtina, letos skoraj polovica
Do konca roka je na naslov Študentskih domov v Ljubljani prispelo 2816 vlog, od tega so jih rešili že 2066, 567 pa jih je še v reševanju. Letos so v domovih zavrnili 120 prosilcev. Za primerjavo naj povemo, da se je oktobra lani lahko vselilo le približno 25 odstotkov tistih, ki so prvič zaprosili za posteljo, preostali so se postopoma vseljevali med študijskim letom. Nekateri so na prosto posteljo čakali do maja, torej vse leto. Medtem pa je brez postelje ostalo približno 1800 prosilcev.
Direktorica študentskih domov v Ljubljani Ksenija Preželj je pred časom povedala, da običajno na njihov naslov pride približno 2000 vlog več, kot je razpoložljivih postelj. Takoj se lahko vseli približno 1000 študentov, preostalih 1700 pa predvidoma do maja. Ali drugače, v študentske domove se je v minulih letih vselilo 36 odstotkov študentov, ki so to želeli, toda oktobra le 12 odstotkov študentov, ki so pridobili posteljo.
A Preželjeva opaža, da se število zavrnjenih študentov iz leta v leto vendarle zmanjšuje, saj povpraševanje po študentskih domovih ni več tako veliko kot včasih. Izkazalo se je, da je tako tudi letos. Direktorica Ksenija Preželj priznava, da študenti rabijo posteljo oktobra in ne marca, zato poiščejo rešitev pri zasebnikih, in ker se je ponudba povečala, jo tudi najdejo in tako ni več vrst za postelje v študentskem domu. "Zelo se je povečal interes za sobe pri zasebnikih, ker je v Ljubljani veliko stanovanj, ki se ne prodajo na trgu in jih zato oddajajo. Veliko je tudi samskih domov in malih hotelov," opisuje Preželjeva. Dodaja celo, da bodo morali januarja objaviti nov razpis, saj bodo "do marca listo izpraznili in bi bila nevarnost, da ne bi imeli dovolj prosilcev".
Domovi kljub temu najcenejša izbira
Segment trga cimerskih stanovanj, namenjenih študentom in tudi mladim diplomantom s tanjšimi denarnicami, je v uradnih statistikah večinoma zapostavljan, med drugim tudi zaradi razširjenosti oddajanja "na črno". Toda kot opozarja dr. Matjaž Uršič s fakultete za družbene vede vpliva univerze na nepremičninski trg nikakor ne gre zanemariti.
"Ljubljana ima nekaj več kot 28.000 prebivalcev in če v tem kontekstu upoštevamo univerzo, kamor je vpisanih skoraj 50.000 študentov, kar je ogromno tudi v evropskem merilu, je jasno, da se to pozna na povpraševanju po stanovanjih. Ob tem pa velja upoštevati tudi trend, da se zlasti mlajše družine in nekateri diplomanti želijo naseliti bližje Ljubljani," pove Uršič.
Najcenejše ponudbe pri zasebnikih za sobo s souporabo kopalnice in kuhinje se sicer začnejo pri stotaku mesečno brez stroškov, vendar gre tu večinoma za odročna stanovanja na obrobju Ljubljane. Najemnine za sobe v bližini fakultet ali centra pa se gibljejo od 150 do 200 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške bivanja. Študentski domovi tako ostajajo najcenejša možnost, saj se cene bivanja večinoma gibljejo od 60 do 90 evrov. Tudi za enoposteljno sobo je v študentskih domovih treba plačati manj. Najcenejša stanarina za enoposteljno sobo je v študentskem domu na Gerbičevi ulici in znaša 65 evrov, najdražja, ki je v študentskem domu na Litostroju, pa znaša 121 evrov.
Medtem pa drugje po Sloveniji zmanjšanega zanimanja za posteljo v študentskem domu ne opažajo, je povedala Višnja Krečič iz Študentskih domov na Primorskem. Na njihov naslov je prišlo 879 za sprejem v študentski dom, na prednostni seznam jih je bilo razvrščenih 866, do zdaj pa se jih je vselilo 65.