V omenjenem obdobju bo kmetijski proračun težak do 435 milijard evrov, kar je 37 odstotkov vsega evropskega proračuna. Na leto bo torej za skupno kmetijsko politiko EU na voljo približno toliko denarja kot do zdaj, okoli 60 milijard evrov. In ker naj bi bila prenovljena kmetijska politika v prihodnje bolj okoljsko naravnana in usposobljena za obvladovanje tveganj, kot so naravne nesreče in cenovna nihanja, bo potrebna prerazporeditev denarja tako med državami kot tudi znotraj držav članic. Sloveniji, denimo, se bo vsota za neposredna plačila s sedanjih 144 milijonov evrov na leto znižala na približno 138 milijonov.

Branka Tome z generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri evropski komisiji (v času ministrovanja Iztoka Jarca je bila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu) je včeraj v Ljubljani predstavila osnutek zakonodajnega svežnja reforme SKP, prve korenitejše po letu 2003, ki prinaša precej sprememb. Po njenih besedah ne gre le za kozmetične popravke, temveč za pravo reformo, ki jo zahtevajo novi ekonomski in okoljski izzivi. Glavni cilji reforme naj bi bili zagotoviti večjo konkurenčnost kmetijstva, bolj trajnostni pristop, poenostavitev SKP in povečanje njene učinkovitosti, "da bodo davkoplačevalci videli in vedeli, kam gre njihov denar," je pojasnila Tometova.

Reforma uvaja pojem aktivnega kmeta, s čimer se poskuša EU odzvati na kritike, češ da gre kmetijski denar velikokrat tudi marsikomu, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarja. Do tako imenovanih subvencij naj bi bili v prihodnje upravičeni le tisti, pri katerih neposredna plačila predstavljajo več kot pet odstotkov prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Torej, če kmetijske subvencije v strukturi prejemkov podjetij ali gospodarskih družb predstavljajo manj kot pet odstotkov, ne dobijo statusa aktivnega kmeta in niso upravičene do subvencij. Letališča, železnice, nepremičninske agencije ali lastniki zemljišč, na katerih so športne površine, subvencij za svoja zemljišča naj ne bi več dobivali. Toda agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec opozarja, da bo nočna mora to uveljaviti v praksi.

Z uveljavitvijo reforme SKP bodo na voljo različne vrste dodatnih plačil, ki jih bodo povečini določale ureditve v posameznih državah članicah. Erjavcu se zdi zlasti zanimiv predlog podpore majhnim kmetijam, ki naj bi dobivale pavšalno plačilo, vsaka predvidoma od 500 do 1000 evrov na leto. Te kmetije naj bi reforma manj obremenila z administracijo in zahtevami, kmetje pa se bodo morali za vstop v shemo majhnih kmetij odločiti v letu 2014. Kasnejši vstop vanjo ne bo mogoč, bo pa mogoče iz sheme izstopiti, pojasnjuje Branka Tome.

Kmetijska politika EU se z letom 2014 tudi umika iz uravnavanja trgov. Ukinja kvote za sladkor in mleko, prav tako izvozne podpore, notranje intervencije pa bodo po besedah Emila Erjavca ostale le za primere cenovnih kriz. "Evropska komisija izhaja iz predpostavke, da bodo v prihodnje visoke cene kmetijskih proizvodov, že davno pa so sprejeli dogovor v okviru Svetovne trgovinske organizacije, da se umikajo s kmetijskih trgov. Slovensko kmetijstvo že zdaj ni izvajalo veliko teh ukrepov, bo pa deležno porasta cenovnih pritiskov in nadaljnjega odpiranja evropskih kmetijskih trgov," napoveduje Erjavec. Pri razvoju podeželja bo reforma poudarila predvsem pomen inovacij in znanja ter možnost financiranja ukrepov za upravljanje s tveganji. "Menim, da je to priložnost za Slovenijo, čeprav smo pri nas zelo rezervirani do novosti in raje kot razvoj poudarjamo ohranjanje obstoječih razmerij in privilegijev. Reforma ponuja oboje, odločitev pa je naša. Upam, da bomo začrtali z manj ideologije in spoznali, da je čas, da kmetijske podpore izkoriščamo bolj sodobno in reformno naravnano," svetuje Emil Erjavec.