Sodi med najbolj uveljavljene raziskovalce na področju vzgoje in izobraževanja v našem prostoru. Rezultat njegovega dela je tudi knjiga Kazen v šoli?, ki je ta teden izšla pri Centru za poklicno izobraževanje. Kot je povedal, je knjiga izšla ob projektu Vzgojni koncept in strategije reševanja konfliktov v srednjem poklicnem in strokovnem šolstvu, ki ga vodijo v Centru za poklicno izobraževanje.

Na predavanju ob predstavitvi knjige Kazen v šoli? ste omenili, da bi lahko bile dijakom kršene osnovne človekove pravice, saj v srednjih šolah vzgojni koncept ni z zakonom obvezen. Kaj bi ta prinesel šolam?

Trditi, da so tam, kjer šola nima vnaprej določenega vzgojnega koncepta, kršene osnovne človekove pravice, je malo pretirano. Res je, da je pravica do obveščenosti - kako bo šola vzgajala - ena od temeljnih človekovih pravic. V urejeni družbeni instituciji je treba pravila in sankcije regulirati z zakoni in pravilniki. Ta pravila šole imajo, določa jih pravilnik o šolskem redu, z njimi pa pravila in pogoje, pod katerimi se lahko določene pravice omejujejo. Namen vzgojnega koncepta pa je širši. Ne samo vzpostaviti sistem pravil in sankcij, ampak tudi odgovoriti na vprašanje, kaj bo šola naredila, da vzpostavi optimalno kulturo sobivanja in z njo vzgojne dejavnike, preko katerih posameznik lahko razvije vrednotno usmeritev in se nauči reševati konflikte na ustrezen način.

Ali naj vsega tega posameznik ne bi dobil že v družini?

Ne. Posameznik se razvija vse življenje in vedno znova se pojavljajo kritična obdobja, ko si postavlja vprašanja, ali je vse to, kar je do zdaj počel, in cilji, ki si jih je postavil, res pravo. Šola je življenjski prostor, ki ponuja za doseganje življenjskih ciljev tudi dimenzije, ki jih v družini ali drugje ni. Družina je relativno skop socialni sistem, v šoli pa se na primer pojavi priložnost za usmerjanje odnosov med posameznikom in širšo skupino. Srečuješ se s skupinami ljudmi, ki so problematične, ker so na družbenem obrobju. Do njih vlada veliko strahov ali stereotipov, ki jih šola lahko odpravlja - to so lahko ljudje s posebnimi potrebami, ljudje, ki prihajajo iz drugih kulturnih okolij. Šola pa hkrati nudi tudi prostor za vzpostavljanje vrstniških skupin, ki služijo tudi temu, da se posameznik lažje osamosvoji od dominantnih odraslih. Šolsko okolje je torej z vidika vzgojnih ciljev bolj bogato od družine, je pa res, da se osnovnih vzorcev vedno naučimo v družini.

Pa je vzgojni koncept sploh mogoče uresničevati? Izpostavljate, da je sicer pripravljenost za delo v šolah velika, tudi ideje so, ko jih je treba udejanjiti, pa to počne le peščica navdušenih zaposlenih.

Z idejo, da se je treba z vzgojno dimenzijo bolj strukturirano ukvarjati, se bo strinjalo 99,9 odstotka vseh, ki se ukvarjamo s pedagoško stroko. Predstave o tem, kaj naj bi vzgojni koncept obsegal, so že različne. Predstave o tem, do kakšne mere naj bi bila institucija in njeni zaposleni odgovorni za to, da vzpostavijo neko načrtno vzgojno vplivanje, pa so še večji problem. Menim, da vzgojne težave v šolah še vedno niso tako zelo velike, da bi to kolektiv prisililo k spremembam. Podobno kot pri ekologiji. Dokler ne pride do hude katastrofe, je težko spodbujati zavest o varovanju okolja. Na področju poklicnega šolstva imamo velike šolske centre, vzgojni koncept pa vsebuje mnogo elementov, ki morajo biti enotni za vso šolo, zahtevajo usklajenost ravnanja in centri so za to preveliki. Potreben bi bil trden pristanek večine zaposlenih, da bodo ravnali po dogovorjenih normah.

Kaj vsebuje vzgojni koncept, za katerega poudarjate, da je več kot načrt discipliniranja?

Mora imeti jasno definirane cilje, se pravi, da vemo, kaj želimo doseči. Poznati je treba določene teoretske modele, kako cilje doseči in se za enega izmed njih odločiti. Tretji element je metodika konkretnih dejavnosti za doseganje ciljev. Četrti element pa je skupen normativni režim, torej sistem pravil in reagiranja na odklone. Šola je družbena institucija in kot v vsaki drugi je treba ljudi, ki so vključeni vanjo, zaščititi tako, da so pravila jasno postavljena.

Zakaj ste kritični do pravilnika o šolskem redu za srednje strokovne in poklicne šole?

Ker vsebuje predpostavko, ki je strokovno problematična. Poznamo dve osnovni vrsti vzgojnih ukrepov, formalne (opomini, ukori, izključitev) in alternativne (na primer mediacija). Pravilnik je uvedel logiko, da se na konflikte lahko odzovemo z enimi ali drugimi, o tem pa odloči razrednik. Zamenljivost torej pripelje do tega, da je na primer odločitev za mediacijo izsiljena, dijak pa preračunava, kaj se mu bolj splača. Ob tej predpostavki mediacijsko dogovarjanje ne more biti uspešno. Na splošno velja, da alternativni ukrepi niso primerni za vse vrste konfliktov in ne smejo biti izsiljeni.

Pa so učitelji dovolj usposobljeni za presojo za uporabo formalnih oziroma alternativnih ukrepov?

Večinsko mnenje med učitelji je, da formalni ukrepi tako in tako ne zaležejo. Opomini, ukori so zanje klasične oblike kaznovanja, kazen pa po njihovem ne sodi v vzgojo. To je zmotno. Če so kakovostno izvedeni, lahko imajo pozitivne vzgojne učinke. A če vanje učitelji ne verjamejo, se poslužujejo alternativnih, manjše konflikte pa kar ignorirajo. Postopkov alternativnih metod pa pogosto ne poznajo. Glavnina priprave na pedagoški poklic je namreč priprava na metodično izvedbo pouka, ne pa na druge pedagoške naloge, ki sodijo zraven.

Kateri konflikti so najpogostejši v poklicnih šolah?

Najpogostejši so tisti iz sicer slabo opredeljene kategorije "motenje pouka". Problem je, da ta kategorija praviloma ni definirana, da tudi v obrazložitvah formalnih ukrepov ni podrobneje opisano, kaj se je pravzaprav zgodilo, to pa povzroča zmedo in sproža vprašanje, ali so bili ukrepi ob motenju pouka sploh upravičeni. Moteče vedenje je vedno moteče za nekoga. Včasih so taka vedenja celo sprovocirana z neprimernim strukturiranjem pouka. Na primer nemirni otroci, od katerih se zahteva 45 minut koncentracije, bodo postali moteči, ker tega ne zmorejo. Učitelj bi zanje moral vnaprej predvideti prilagoditve strukture pouka. Vse, kar je moteče, ne gre pripisati tistemu, kar je treba sankcionirati.