Predvsem na slovenskih in nam bližnjih cestah, kjer so s konkurenco pometale slovenske ekipe Perutnina Ptuj, Radenska in Adria Mobil. Bil je kralj Balkana, specialist za kitajske dirke, edini slovenski prvak zadnje dobe, ki ni izkusil tujega kruha...

"Še vedno sem imel ponudbo podaljšati za dve sezoni v Adrii. Dolgo sem razmišljal. Družina me je še vedno podpirala. Vendar enkrat je treba potegniti črto. Ko sem lani to rekel Urošu Murnu, se je meni to zdelo tako preprosto. Sam sem črto naredil veliko težje. No, bolje zdaj, ko me niso drugi odpisali in vsi pozabili," pravi Mahorič.

Dvakrat je zmagal na dirki Po Sloveniji in si z Juretom Golčerjem deli naziv najboljšega kolesarja na tej največji domači preizkušnji. Je edini, ki je po Sloveniji nosil majice vseh štirih barv. Rumeno zmagovalca ter še tri stranske: mladega kolesarja, najboljšega na gorskih ciljih in majico etapnih uvrstitev. "Dirka Po Sloveniji je bila zame vedno nekaj posebnega, kot je za večino kolesarjev slovenskih ekip," pravi Mahorič, ki je na vrhu statistik tudi po številu prevoženih kilometrov na štirinajstih slovenskih pentljah. "Tudi največje razočaranje sem doživel na tej dirki, letos," pravi in dodaja: "Zares vse sem podredil dobremu nastopu. Sistematično sem treniral, skrbel za prehrano in vse ostalo, vendar se ni izšlo," je potožil ob najslabši uvrstitvi, 20. mestu. "Običajno sem bil vedno okoli Radoslava Rogine. Na Golte je bil on drugi, meni pa ni uspelo priti niti med dvajseterico. To sicer na mojo odločitev slovesa ni vplivalo, mi je pa dalo misliti," razlaga delček 27-letne kariere.

Kot deček iz tretjega razreda je z izposojenim kolesom brez treninga odšel na ptujski kolesarski maraton in prevozil 75 kilometrov. "Za mestnega dečka zagotovo velik zalogaj. Starša, ki zaradi nekega opravka nista mogla z mano, sta mi toliko zaupala, da sem odpeljal sam in me pričakala v cilju. Zdaj bi to veljalo za zelo neodgovorno," se spominja začetkov. Deček z maratona je od leta 2000 zmagal na 21 mednarodnih dirkah pod okriljem UCI-kategorije.

Je kralj jugobiciklizma. Mahorič je edini, ki je nosil majice vodilnega na dirki Po Sloveniji, Po Hrvaški, Po Srbiji in Po poti Kralja Nikole v Črni gori. Leta 2007 celo na treh od teh. Da bi tudi zmagal na vseh štirih z Istrsko pomladjo (2009) vred, mu je preprečila nesreča, ko ga je v rumeni po Srbiji zbil policist na motorju in zabeležil enega redkih odstopov. Čeprav je bil tretji in četrti na kitajskem Touru okoli jezera Qinghai, kot najbolj cenjenem dosežku po UCI-razredih, se mu najbolj vtisne zmaga na Tour du Loir v Franciji. "Vem, da je bilo 20. aprila 2007. Zjutraj pred etapo sem Rogini dejal, da bom tisti dan zmagal. Preprosto počutil sem se močnega," pravi.

Nikoli ni oblekel dresa tujih ekip. "Dosežki so bili. Približal sem se prvi stoterici na lestvici UCI. Vendar ni bilo preskoka, da bi se mi odprla še ta vrata. To, da nisem vozil največjih dirk, je moje edino razočaranje. Se mi je pa uresničilo milijon drugih želja," je navrgel Ptujčan.