Kitajska je vodilna v svetu po številu usmrtitev. Po podatkih Amnesty International so kitajske oblasti v letu 2008 usmrtile kar 1718 zapornikov, kar je tisto leto znašalo skoraj tri četrtine vseh izvedenih smrtnih kazni (leta 2008 naj bi na vsem svetu usmrtili 2390 ljudi). Kljub temu, da je številka zelo visoka, pa je kljub temu veliko nižja kot leto ali dve prej. Leta 2007 so na Kitajskem usmrtili med pet in šest tisoč ljudi, leta 2005 pa kar deset tisoč ljudi.
Z usmrtitvijo Kitajci kaznujejo tudi nekatere prekrške, za katere nikjer drugje po svetu ne dodelijo najstrožje kazni. Do nedavnega so s smrtjo kaznovali tudi utajo davkov, posedovanje drog, pobijanje pand in tihotapljenje zlata ali srebra. Uporablja se za poskuse določenih kriminalnih dejanj, tudi če ta niso izpeljana, ter za povratnike takšnih dejanj. Usmrtitev izvršijo s strelom ali z injekcijo.
Edina država v Evropi, ki še izvaja smrtno kazen, je Belorusija. V zadnjem desetletju se je število usmrtitev zmanjšalo. Leta 1998 so na primer usmrtili 47 obsojencev, lani pa dva. Metoda usmrtitve v Belorusiji je strel v tilnik. Sicer pa so Belorusi leta 1996 na referendumu glasovali o morebitni ukinitvi smrtne kazni; 80,44 odstotkov je ukinitev zavrnilo.
Na Kubi so zadnjo smrtno kazen izvedli 11. aprila 2003, ko so usmrtili tri ugrabitelje, ki so teden dni prej ugrabili trajekt, potnike pa zadržali kot talce. Na Kubi smrtna kazen najpogosteje doleti storilce umora, poskusa umora, surovega posilstva, terorizma, ugrabitve in izdaje. Obsojenca navadno usmrti strelski vod.
Saudska Arabija, kjer se zakoni ravnajo po islamskih zapovedih, s smrtno kaznijo kaznuje morilce, posiljevalce, oborožene roparje, pedofile in narkomane, pa tudi prešuštnike, homoseksualce in tiste, ki zavrnejo svojo vero ali se ukvarjajo s čarovništvom. Kaznjence usmrtijo z obglavljenjem, kamenjanjem ali strelskim vodom, najhujše zločince pa nato še križajo.
Muhamad Sad al-Beši, ki so ga v intervjuju za BBC leta 2003 poimenovali "vodilni saudski rabelj", je opisal svojo prvo usmrtitev: "Zločinca smo zvezali in mu prevezali oči. Z enim zamahom meča sem mu odsekal glavo. Ljudje so vedno začudeni, kako hitro lahko rezilo loči glavo od telesa."
V Egiptu najstrožjo kazen dodelijo za terorizem, izdajstvo, naklepni umor, posilstvo in kazniva dejanja, povezana z drogami. Obsojence največkrat usmrtijo z obešanjem, pred strelski vod pa postavijo predvsem vojaško osebje.
V Indiji je smrtna kazen še uzakonjena, vendar jo zelo redko izvajajo. Dovoljena je za kaznovanje morilcev, tihotapcev večjih količin mamil, teroristov ali tistih, ki pomagajo zagrešiti samomor otroku ali neprisebnemu. Čeprav je bila zadnja smrtna kazen v Indiji izpeljana avgusta 2004 (ta je bila tudi edina po letu 1995), so nedavno na seznam najhujših zločinov uvrstili tudi prekomerno policijsko brutalnost oz. natančneje tiste primere, ko policisti izvensodno pobijejo kriminalce in naknadno inscenirajo streljanje, v katerem naj bi bili ti ubiti.
V Iranu se med vsemi državami uvršča na drugo mesto po številu usmrtitev, pred njim je le Kitajska. Lani naj bi usmrtili 312 zapornikov, čeprav uradni podatki govorijo o bistveno manjši številki 180. Med usmrčenimi daleč prednjačijo tihotapci drog, smrtna kazen pa doleti skorajda vse morilce, nasilne posiljevalce, tihotapce drog in oborožene roparje, grozi pa tudi pedofilom, teroristom, sodomistom in ugrabiteljem. Najpogostejše oblike izvrševanja kazni so strelski vod, obešanje in kamenjanje, navadno pa jih izvedejo v zaporu na območju, kjer se je zgodil zločin, včasih pa so usmrtitve tudi javne.
Čeprav je smrtna kazen v Izraelu uzakonjena, so jo v vsej zgodovini države izvedli le dvakrat. Leta 1948 so izraelskega vojaka po krivem obsodili izdaje in postavili pred strelski vod. Leta 1962 pa so z obešanjem usmrtili Adolfa Eichmana, obsojenega sodelovanja pri nacističnih vojnih zločinih in holokavstu.
Na Japonskem s smrtno kaznijo kaznujejo morilce in izdajalce. Obsojenca na dan usmrtitve zjutraj obvestijo o tem, ponudijo mu, da si izbere svoj zadnji obrok, nato pa ga usmrtijo z obešanjem. Svojce in pravne zastopnike obvestijo šele naknadno. Od januarja 2009 na izvršitev kazni čaka 95 japonskih zapornikov. Leta 2004 so usmrtili enega obsojenca, leta 2005 prav tako, leta 2007 so jih usmrtili devet, leta 2009 sedem in leta 2010 dva obsojenca.
V Mongoliji izvajajo usmrtitev s strelom v tilnik. Najhujšo kazen podeljujejo za terorizem, sabotažo, naklepni umor in nasilno posilstvo. Oblasti usmrtitve izvajajo tajno, svojcev usmrčenega ne obvestijo o datumu usmrtitve ali o tem, kje je pokopano truplo. Leta 2008 naj bi usmrtili pet obsojencev. Aktualni predsednik Elbegdorj je ob prihodu na oblast leta 2009 zagotovil, da se bo boril za odpravo smrtne kazni; trenutno v Mongoliji velja moratorij na izvrševanje najstrožje kazni.
Zakon v Severni Koreji smrtno kazen dovoljuje za naslednje zločine: umor, velik rop, izdajstvo, vohunstvo, politični upor, prebeg, spremljanje prepovedanih medijev in širjenje verskih idej, ki niso v skladu z obstoječo ideologijo. Obsojene usmrtijo javno s strelskim vodom.
Po poročilih spletnega medija Daily NK, ki ga vodijo severnokorejski prebežniki, naj bi oktobra 2007 v Južnem Pjonganu na stadionu pred 170 tisoč ljudmi usmrtili 74-letnega lastnika kamnoloma, ki je ponaredil podatke o zaposlitvi svojega očeta pred korejsko vojno in se tako "lažno proglašal za patriota". Po drugih poročilih pa naj bi ga usmrtili, ker je telefoniral v tujino. Po koncu je bilo v stampedu pred stadionom do smrti poteptanih šest obiskovalcev javne usmrtitve.
V Pakistanu vse obsojence na smrti usmrtijo z obešenjem. Leta 2005 so usmrtili najmanj 31 obsojencev in se po številu usmrtitev uvrstili na peto mesto na svetu. Pakistan je tudi ena od osmih držav na svetu (skupaj s Kitajsko, Kongom, Iranom, Nigerijo, Pakistanom, Saudsko Arabijo, ZDA in Jemnom), v kateri smrtno kazen izvajajo tudi nad mladoletnimi.
V Singapurju smrtno kazen poznajo vse odkar so bili britanska kolonija. Med leti 1994 in 1999 je imela ta mestna država najvišji delež usmrtitev na prebivalca na svetu, znašal je kar 1,357 odstotka. Vse usmrtitve izvedejo z obešenjem v zaporu Čangi na petkovo jutro.
V Južni Koreji so zadnjega kaznjenca obsodili na smrt aprila 2009, zadnjo usmrtitev pa so izvedli 31. decembra 1997, preden je februarja naslednje leto na oblast prišel predsednik Kim Dae-jung. Takrat so na starega leta dan usmrtili kar 23 ljudi.
Južna Koreja je ena od štirih držav z napredno industrializacijo in demokratičnim režimom, ki še vedno uveljavljajo smrtno kazen, le da je tu že 13 let v veljavi moratorij na izvrševanje usmrtitev. Ostale tri so še ZDA, Japonska in Tajvan.
Pred letom 2000 je v Tajvanu veljala razmeroma visoka stopnja smrtne kazni, v zadnjih letih pa se je s pomočjo nekaj kontroverznih sodnih primerov in vladnih aktivnosti za abolicijo smrtne kazni število usmrtitev močno zmanjšalo. Leta 2005 so usmrtili tri obsojence, med leti 2006 in 2009 pa nobenega. Po močni kampanji v podporo smrtni kazni pa so se usmrtitve lani ponovno pričele z usmrtitvijo štirih obsojencev, letos pa so jih usmrtili že pet.
Po civilnem pravu lahko najhujša kazen doleti izdajalce, vohune, ugrabitelje, morilce, roparje, posiljevalce, požigalce, pirate, preprodajalce mamil in orožja ter tudi večje ponarejevalce. Obsojence usmrtijo s strelom: bodisi v srce, bodisi v sence, če je obsojeni darovalec organov.
V afriški državi Tonga je smrtna kazen sicer uzakonjena, vendar je že skoraj trideset let ne izvajajo. Septembra 1982 so usmrtili zadnje tri obsojence. Res pa je, da tudi obsodb za umore ni veliko; leta 2005 so v Tongi obsodili prvega morilca po 24 letih.
V Vietnamu smrtno kazen dodeljujejo za najhujša dejanja, teh pa je po zakonu 29. Ne velja za mladoletne, noseče ženske in doječe matere. Trenutno usmrtitve izvajajo s strelskim vodom, po novembru 2011 pa jih bodo nadomestili z injekcijami.
Za konec pa ne pozabimo na Združene države Amerike, ki so sicer ene najglasnejših zagovornic demokracije, človekovih pravic in enakopravne obravnave vseh ljudi, a smrtno kazen še vedno izvajajo v več kot polovici zveznih držav in so glede na število usmrtitev tudi v samem svetovnem vrhu.
Leta 2009 so usmrtili 52 obsojencev, lani 46, letos pa 37 obsojencev, kamor je že prišteto tudi življenje floridskega zapornika, ki so ga usmrtili 29. septembra. Uporabljajo več različnih metod usmrtitev, najbolj pogosta pa je usmrtitev z injekcijo. Ostale metode, ki se uporabljajo še danes, so ustrelitev, plinska celica, električni stol in obešenje.
ZDA so zaradi nasprotovanja ukinitvi smrtne kazni za mladoletne poleg Somalije edina država na svetu, ki ni podpisnica konvencije ZN za pravice otrok.
SLIKA: Zvezne države, označene s temno rdečo, izvajajo smrtno kazen. Države, označene z rožnato, imajo smrtno kazen uzakonjeno, vendar je ne izvajajo. Države, označene z modro, nimajo smrtne kazni.
