Tekmovalno slovo legende Gorazda Štanglja sredi novomeškega Glavnega trga je bilo dostojno karieri. Z veliko simbolike, sproščeno in s spoštljivo mero tekmovalnega duha. Cvet najboljših slovenskih kolesarjev z edinim gostom, ki ga imajo Novomeščani za svojega, Rečanom Vladimirjem Miholjevićem, je dovolil, da je večni vodonosec postal zmagovalec svoje dirke. V špalirju mladih upov, novega rodu Adria Mobil. V belem dresu z grafično podobo izrezanih časopisnih člankov, dobršen del tudi iz Dnevnika, je še zadnjič paradiral v slogu ubežnika.

»Prav tu se vidi, kako tukaj spoštujejo kolesarstvo, kako mesto diha s športom in kako iskreno spremljajo Štanglja ob koncu tekmovalne kariere. Zares vzdušje, primerno njegovi karieri,« je bil navdušen Vladimir Miholjević, Štangljev vrstnik, ki bo še za eno leto potegnil podobno kariero v dresu Acqua Sapone. Hkrati ni naključje, da je v tekmovalnem delu najdlje sledil Štanglju, saj se pripravlja za dirko WorldToura Giro di Lombardia. Grega Bole (tretje mesto) bi moral biti včeraj na veliki klasiki Pariz-Tours, ki jo je tudi Štangelj končal med peterico (1999), kar je zanj nemara dosežek kariere na klasikah. Bole se je, tako kot Borut Božič in Kristijan Koren, po spletu dogodkov raje veselil mini dirke pri prijatelju, na kateri ni manjkalo nič, niti rešilni avto, zavarovanje policije in celo mrliški avto. »V petek sem bil na pregledih pri zdravnikih v Ljubljani zaradi še vedno ponavljajočih se bolečin v predelu reber ob hudih naporih. Izvidi so pokazali, da si nisem izmislil. Poslal sem jih tudi klubskim zdravnikom v Lampre. Z večjim veseljem sem tukaj. Vseeno bi raje vozil še nekaj let z njim. Pogrešali ga bomo na cesti,« je sloves pospremil Grega Bole, očaran nad vzdušjem.

V slovo so se mu priklonile številne generacije. Tudi Franc Škerlj, eden od predhodnikov med velikani slovenskega kolesarstva, je dolgo čakal v vrsti s flomastrom in že dolgo nazaj podarjeno majico Liquigasa, enega od osmih klubov, v kateri je vozil v profesionalni karieri, da Štangelj pritisne svoj osebni logotip. Takih osebnih stikov in številnih generacij je bilo nešteto. Obljubo, da bo z vsakim prisotnim spregovoril dve besedi ali tri, je Stangeli pospremil z besedami: »Pred nami je še mlada noč.«
Prometni znak za obvezno ustavljanje z napisom Štangelj je bil le del tega. Pošteno debelo pa je pogledal, ko se je tik po koncu dirke na osrednji prostor zapeljalo tudi črno vozilo za zadnje slovo, v katerega je Aleš Galof, nekdanji vrhunski kolesar, zdaj športni organizator v vseh vlogah, s spoštovanjem, kot ga je imel Štangelj do opreme, v belih rokavičkah v pripravljeno krsto skladal njegovo tekmovalno kolo. Kot se za opremo profesionalcev spodobi, z v graviranim imenom Stangelj.