Medtem ko je večina javnih uslužbencev zagovarjala njegovo nepopustljivo držo, pa si je na drugi strani z njo nakopal gnev še bistveno večjega števila tistih, ki vidijo v uslužbencih javnega sektorja zgolj pijavke, živeče na račun davkoplačevalcev.

Naj se z njegovimi stališči in dejanji strinjamo ali ne, dejstvo je, da gre za netipičnega sindikalnega voditelja. Poleg tega, da raje deluje kot govori, je zanj značilno, da je vse svoje sindikalne funkcije opravljal popolnoma neprofesionalno. Kot predsednik Pergama še naprej ostaja zaposlen na Nacionalnem veterinarskem inštitutu kot vodja enote za parazitologijo in vodja nacionalnega referenčnega laboratorija za parazite. Mesečno zasluži okoli 1580 evrov neto.

Skeptik

Posedijeva bojevita drža nedvomno izhaja iz njegovih življenjskih izkušenj. Sam pravi, da mu v življenju ni bilo nič podarjeno, da si je moral vse priboriti sam. Rojen je bil leta 1967 v Frankfurtu staršema "gastarbajterjema"; oče je bil delavec, mati šivilja. Po vrnitvi družine v Slovenijo je Posedi obiskoval zadnje štiri razrede osnove šole v Razkrižju pri Ljutomeru, nato pa srednjo veterinarsko šolo v Mariboru in Kamniku. Šolanje je nadaljeval na veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer se je po diplomi tudi zaposlil. Leta 2000 je opravil magisterij, tri leta kasneje še doktorat.

Posedi o sebi ne mara pretirano govoriti. "Hobijev nimam, športa ne spremljam, najraje si ob vikendih privoščim daljše sprehode s psom. Sem bolj dolgočasen," pravi. Sindikalno se je začel udejstvovati pred kakšnimi sedmimi, osmimi leti, ko se je pridružil sindikatu veterinarjev, ki je takrat deloval v sklopu sindikalne centrale Neodvisnost. V nekaj letih je Posedi prišel v ožje vodstvo pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja in leta 2008, po sklenitvi odgovora o Virantovi plačni reformi, na njenem čelu zamenjal dotedanjega voditelja Dora Hvalico.

"Predlagal sem ga za vodjo pogajalske skupine, ker je bil s svojimi idejami najbolj prodoren in izviren. Najbolj pa me je fascinirala njegova sposobnost skepse. Vse podatke, ki nam jih je posredovala vlada, je sam preveril. Nobenemu podatku ni verjel na besedo," se spominja Hvalica.

Dušan Miščevič, sedanji vodja dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, trdi, da je sam priporočil Posedija Hvalici. "Je redek primer poštenega človeka. Pove, kar misli, odkrito in pošteno. Je izjemno razgledan, pameten in pronicljiv," ga opisuje Miščevič. Spominja se, da se Posedi v tistih petih letih, ko je bil član ožjega vodstva pogajalske skupine, sicer ni pretirano izpostavljal, a je takoj ugotovil, "da ima ta človek soli v glavi".

Čeprav sindikatom pod vodstvom Posedija ni uspelo doseči zastavljenih ciljev, pa Hvalici z današnje perspektive ni žal, da se je odločil zanj. "Svoje delo je opravljal korektno, več pa ni mogel storiti zato, ker je dotlej enotna skupina sindikatov razpadla na dva dela," je povedal Hvalica.

Razcep med sindikati javnega sektorja je pogosto zabelilo medsebojno obtoževanje, ki se je vnemalo med obema skupinama. Branimir Štrukelj (SVIZ) pravi, da je ostre besede izrekal predvsem Posedi, vzrok zanje pa vidi v želji po prevzemanju članstva. "Čeprav ni mogoče prezreti, da so bili Posedijevi nastopi učinkoviti, pa je dejstvo, da radikalizacija stališč ni prinesla učinka," ugotavlja Štrukelj.

Tedanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs se spominja Posedija kot "korektnega in razumnega borca za pravice delavcev". "Popolnoma sem razumela pozicijo sindikatov, vendar pa sem sama morala delovati v korist javnih financ," pojasnjuje Krebsova. Za razcep med sindikati in za vztrajanje Posedijeve skupine so bile po njeni oceni krive razmere znotraj obeh skupin. "Ni šlo toliko za to, da bi bil Posedi bolj nerazumen kot Štrukelj, ampak za to, da je moral koordinirati različne želje kar 22 sindikatov, med katerimi je vsak glas štel enako. Štruklju je bilo lažje, saj jih je imel le sedem," pravi Krebsova.

Skrivni dogovor s Pergamom

Posedi zna očitno tudi držati jezik za zobmi in skrivati svoje načrte. Ko je marca letos vodenje pogajalske skupine presenetljivo prepustil tajniku glavnega odbora sindikata Glosa Mitji Šuštarju (tega je kasneje zamenjal Miščevič), se tudi najožjim sodelavcem niti sanjalo ni, da se je v tem času na skrivaj dogovoril za vodenje sindikata Pergam. "Njegov odhod nam ni bil jasen, nikomur ni razkril, kaj namerava. Govoril je, da bo prevzel druge obveznosti," se spominja Miščevič.

Štrukelj pravi, da je Posedi že dlje časa kazal željo, da bi prevzel kakšno bolj odgovorno funkcijo, Posedi pa je pojasnil, da se je za Pergam odločil za to, ker "gre za sindikalno centralo, ki je na visoki strokovni ravni in s katero se da dosegati cilje, h katerim stremijo zaposleni, upokojenci in šolajoči". S tem namenom je lani sindikat veterinarjev pripeljal pod okrilje Pergama, po zagotovitvi, da bo lahko delo opravljal neprofesionalno, pa se je, kot sam pravi, odločil tudi za kandidaturo za predsednika sindikalne konfederacije.

Posedi, ki je prejšnji petek na generalni skupščini Pergama dobil mandat za naslednja štiri leta, je dejal, da bo sindikat ohranil dosedanji program delovanja, ki temelji na varovanju pravic zaposlenih, pri čemer pa bodo večjo pozornost namenili mladim in tistim v prekernih zaposlitvah. Prav tako se bo zavzemal za večjo homogenizacijo sindikalnega gibanja. Da je položaj šefa Pergama, ki združuje večinoma sindikate zasebnega sektorja, prevzel javni uslužbenec, se Posediju ne zdi sporno. "Dilema javni ali zasebni sektor je umetna dilema. Vprašanja, ki smo jih izpostavljali tudi kot predstavniki javnega sektorja, se niso nanašala le na javne uslužbence, temveč je šlo vedno za vprašanja vsakega zaposlenega ne glede na to, kje dela," pravi Posedi.

Jakob Počivavšek, ki bo v prihodnjih dneh tudi formalno postal generalni sekretar Pergama, meni, da Pergam z odločitvijo za Posedija ni zanemaril lastnih kadrov. "Imamo enega najmlajših kolektivov, poleg tega pa bom jaz kot mlad človek prevzel drugo najvišjo funkcijo. Ker bo Posedi opravljal funkcijo neprofesionalno, je pričakovati, da bo pogosto večji del nalog odpadel name."

Tudi Miščeviču se ne zdi nenavadno, da je vodstvo Pergama prevzel človek od zunaj. "Posedi se je na svoj položaj pripravljal dve leti. Tudi nogometne ekipe vzgajajo lastni podmladek, na koncu pa vendar pripeljejo najboljše igralce iz drugih klubov," ugotavlja Miščevič. Po njegovem prepričanju gre za dobro odločitev, ki bo v Pergam prinesla svež veter. "Sindikalno gibanje je v zadnjih letih nekoliko otopelo, vse preveč se drži starih klišejev," ocenjuje Miščevič.

Hvalica ocenjuje, da bo Posedi za Pergam "dragocen", ker je dosleden in nepopustljiv. "Obrusil se je tudi pri komuniciranju, tako da je zdaj bistveno bolj razumljiv," pravi Hvalica.

"Gotovo gre za inteligentnega in duhovitega sogovornika, ki pa je obenem trd pogajalec in se na argumente vedno dobro pripravi. Čeprav nima vedno prav, pa zna interese sindikatov dobro artikulirati," ugotavlja Miloš Pavlica, generalni sekretar, ki je v kabinetu Pahorjeve vlade zadolžen za socialni dialog.

Da je Posedijevo imenovanje na čelo Pergama dobra poteza za sindikalno gibanje, se strinja tudi Štrukelj. "Gre za človeka, ki se zavzema za interese zaposlenih, obenem pa lahko različni pogledi samo bogatijo sindikalno gibanje," je dejal Štrukelj. Bistvenih sprememb v politiki Pergama Štrukelj ne pričakuje, vseeno pa se sprašuje, kako bo na njegovo delo vplivalo dejstvo, da prihaja iz javnega sektorja, in kako ga bodo v sindikatu sprejeli tisti, "ki želijo na vsak način spreti javni in zasebni sektor". "Če bi Posediju uspelo bolje povezati oba sektorja, bi bil to velik dosežek," je prepričan Štrukelj.