Brezposelnost septembra 2011 je skoraj enaka kot mesec prej. Ob koncu meseca je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 107.049 brezposelnih oseb, kar je za 53 oseb več kot avgusta. V primerjavi s septembrom 2010 je bila brezposelnost višja za 9,3 odstotka. V prvih devetih mesecih letos je bilo pri Zavodu v povprečju prijavljenih 110.397 brezposelnih oseb, 11,7 odstotka več kot v prvih devetih mesecih leta 2010. 

Septembra 2011 se je na novo prijavilo 9.028 brezposelnih oseb, kar je 38,9 odstotka več kot v avgustu in 0,9 % manj kot septembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 1.367 iskalcev prve zaposlitve, 1.568 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.779 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V prvih devetih mesecih se je pri Zavodu prijavilo 70.272 brezposelnih oseb, med njimi največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (32.277), prijavilo pa se je še 7.928 iskalcev prve zaposlitve ter 17.935 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov.

Od 8.975 brezposelnih oseb, ki jih je septembra Zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5.405, kar je 33,4 odstotka več kot avgusta, v primerjavi s septembrom 2010 pa je bilo zaposlitev za 20,2 odstotka manj. V letošnjih devetih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 73.244 oseb, od teh 48.137 zaradi zaposlitve, kar je 13,2 odstotka več zaposlenih kot v primerljivem obdobju leta 2010.

V strukturi brezposelnosti velik delež predstavljajo trajno presežni delavci in brezposelni, ki so zaposlitev izgubili zaradi stečajev podjetij, vendar se septembra njihov delež ni več povečal. Glede na avgust so se povečali deleži brezposelnih žensk, dolgotrajno brezposelnih oseb in brezposelnih v starostnih skupinah od 15 do 24 in od 25 do 39 let. V primerjavi s strukturo septembra lani pa je bilo v septembra letos med brezposelnimi več dolgotrajno brezposelnih oseb, trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter brezposelnih, ki so stari 50 let in več. Glede na september 2010 se je spremenila tudi izobrazbena struktura. Povečala sta se deleža brezposelnih s srednješolsko (V. stopnja) in višjo in visokošolsko izobrazbo (VI.-VIII. stopnja), medtem ko sta se delež brezposelnih z najnižjo izobrazbo (I.-II. stopnja) in delež brezposelnih s poklicno izobrazbo (III.-IV. stopnja) zmanjšala.