Zbrane na slovesnosti je nagovoril predsednik DZ Ljubo Germič, ki je izpostavil, da je kakovost vzgojno izobraževalnega sistema "eden od temeljnih kamnov naše prihodnosti". Znanje je po njegovih besedah vrednota in bogastvo, ki nam ga nihče ne more odvzeti, spremlja nas na vsakem koraku našega življenja, vendar pot do osvajanja novih znanj zahteva napor, vztrajnost in delo.
Nagrajencem se je Germič zahvalil za opravljeno delo in trud ter jim čestital za njihove dosežke. "Današnji nagrajenci so zgodba truda, zgodba znanja, zgodba odličnosti. Zato je zahtevna šola, šola, ki išče najboljše v posamezniku, tista, ki jo kot majhen narod potrebujemo in jo moramo skrbno negovati," je poudaril.
Njihovo delo in poslanstvo je danes še mnogo bolj pomembno in zahtevno kot kadar koli prej, saj je kakovostno učiteljsko delo poroštvo družbenega ravnovesja. Med bistvenimi nalogami vsakega učitelja in pedagoga v demokratičnem izobraževalnem sistemu pa je Germič izpostavil zagotavljanje enakih možnosti in odkrivanje ter vzpodbujanje talentov vsakega posameznika v luči pravičnosti.
S poslanico je učitelje nagovoril tudi minister za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič. Dejal je, da "živa beseda uči in živa beseda je pri vas, drage učiteljice in učitelji v vseh slovenskih šolah". Lukšič jim je "na dan, ko slavimo učiteljstvo, ko slavimo bisere v naših šolah", čestital in zaželel vse dobro v novem šolskem letu.
Marjana Zupančič, ki je prejela nagrado za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje, je ravnateljica vrtca Pedenjped. Prispevala je k uvajanju kurikula in razvoju programa mentorskih vrtcev, je odbor za podeljevanje nagrad zapisal v obrazložitvi.
Pomembni projekti in velik pečat
Nagrade na področju osnovnega šolstva so prejele Gabrijela Hauptman, Rožana Koštial in Irma Lipovec. Hauptmanova, ki je prejela nagrado za življenjsko delo, je kot ravnateljica vodila več uspešnih projektov. Učiteljica slovenskega jezika Koštialova, ki je prav tako prejela nagrado za življenjsko delo, je s svojim več kot 40-letnim delovanjem pustila pomemben pečat slovenske Istre in šavrink v slovenskem jeziku in dialektologiji, etnologiji, zgodovini in glasbi. Lipovčeva, ki je prejela nagrado za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva, pa je s številnimi projekti s področja narave, zgodovine in kulturne dediščine obudila pozabljene dejavnosti.
Nagradi za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva sta prejela Helena Kozar in Viljem Vesenjak. Kozarjeva je kot učiteljica nemščine uporabljala vedno nove didaktične pristope. Vesenjak pa je kot učitelj strojnih strokovnih predmetov razvil nove sodobne pristope k metodam in oblikam poučevanja mehanike.
Na področju visokega šolstva sta nagrajenca Marko Razpet in Robert Kroflič. Razpet, ki je prejel nagrado za življenjsko delo, je s svojim delom pomembno prispeval k širjenju matematične kulture. Kroflič, ki je prejel nagrado za izjemne dosežke, pa sodi med najbolj uveljavljene raziskovalce na področju vzgoje in izobraževanja v slovenskem prostoru.
Ljudmil Rus, ki je prejel nagrado za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva, je pionir na področju kitarske pedagogike v glasbenih šolah v Sloveniji. Doroteja Jelenc, ki je prejela nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, pa se je z raziskovalnim in pedagoškim delom posvetila področju specifičnih učnih težav, komunikaciji in govorno-jezikovnim motnjam.
