Dušan Argon Foto: Mitja Cjuha

Ansambel Veseli Begunjčani, katerega člani prisegajo na pristno narodnozabavno "kvintetovsko" glasbo in je letos doživel precejšnje spremembe v zasedbi, se je pred kratkim vrnil z gostovanja po ZDA. O skupini, ki bo spomladi izdala že četrto zgoščenko in je bila zadolžena za glasbeno kuliso nedavne Podoknice Nedeljskega v Veržeju, smo se pogovarjali s trobentarjem in vodjo skupine Nikom Legatom.

Vemo, da je vaš ansambel upihnil štiri svečke. Kakšna pa je pravzaprav vaša zgodba?

"Po naključju smo se leta 2007 zbrali kar štirje glasbeniki iz Begunj in ustanovili ansambel. Ime smo si sposodili pri veseli Avsenikovi viži Veseli Begunjčani, napisani daljnega leta 1954. Z leti se je zasedba spreminjala, ansambel pa je obstal, pridno ustvarjal in nastopal ter posnel tri zgoščenke."

Niko, bili ste tudi učenec prve trobente, legendarnega Franca Koširja. Mislite, da bi bili tudi vi potrpežljiv učitelj glasbe?

"To, da je bil moj pedagog sloviti Avsenikov trobentar, si štejem v veliko čast. Kar se učenja trobente tiče, pa bi moral poskusiti. Lahko rečem le to, da mi potrpežljivosti ne manjka."

Pred kratkim so se vam pridružili novi pevka, pevec in basist.

"Z novim letom nas je zapustila izvrstna pevka Sandra Križan. Zasedbi se je najprej pridružil pevec Mitja Šinkovec, domačin iz Begunj in bivši član kvarteta T-angels, ki je mnoge navdušil tudi v TV-oddaji Slovenija ima talent. Mitja ima še eno vrlino - igra tudi harmoniko. Marca je ansambel okrepila pevka Barbara Šturm doma iz Robidnice, po poklicu pravnica, avgusta pa še basist Anže Pipan, doma iz Vogelj pri Kranju."

Trije novi člani, to je za ansambel verjetno nova prelomnica.

"Ne bi ravno rekel prelomnica, seveda pa smo se morali vsi skupaj temeljito uigrati in prilagoditi novemu zvenu."

Nekateri glasbeniki pravijo, da lahko pevka v ansamblu večji del vtisa naredi z videzom, manjši pa s svojim glasom?

"Sam se s to trditvijo ne morem strinjati. Pevke naj občinstvo navdušujejo s svojim glasom, manekenke pa s stasom."

Na oni strani oceana

Pred kratkim ste se vrnili s turneje po ZDA. Kako je bilo?

"Na oni strani oceana smo gostovali drugič, tokrat v okviru dvajsete obletnice samostojnosti Slovenije in petdesetletnice slovenske Pristave v Clevelandu. Nastopali smo tudi v Detroitu, Pittsburghu, Las Vegasu, Denverju, Colorado Springsu… Slovenci imamo to srečo, da imamo Vilka in Slavka Avsenika, ki sta s prelepimi melodijami našo glasbo ponesla v svet. Ansambel bratov Avsenik ima po vsem svetu veliko posnemovalcev, Slovenci pa ga posnemamo najbolje."

Niko, že dolgo ste na glasbenem prizorišču. Imate občutek, da se občinstvo skozi desetletja spreminja, so poslušalci vse bolj zahtevni?

"Poslušalci so vse bolj zahtevni in od izvajalcev pričakujejo, da bodo na koncertu slišali to, kar so prišli poslušat, in da bodo glasbeniki dostopni vsaj za kratek pozdrav in klepet."

Kakšen je danes zaslužek narodnozabavnih ansamblom in kaj pomeni cena v primerjavi z rok in pop glasbeniki?

"Zaslužek… Kakšne bogatije ni, posameznikom v veččlanskih zasedbah, kot smo mi, pa seveda ostane manj kot solistom, duetom ali triom. Vendar nas ta glasbena zvrst veseli, zato bomo v takšni zasedbi vztrajali ne glede na zaslužek."

Glasbena tekmovanja

V preteklosti vas ni bilo opaziti na festivalih, vas bomo sploh kdaj slišali na kakšnem od glasbenih tekmovanj?

"Nastopov, kjer glasbeniki tekmujejo med seboj, smo se doslej res spretno izogibali in tako bo verjetno tudi v prihodnje, saj menim, da se z glasbo ne da tekmovati."

Vaš glasbeni program je raznolik, saj poleg narodnozabavnih viž igrate tudi pop glasbo. S katero skladbo najbolj "zažgete"?

"Z novo pevsko zasedbo smo močnejši tudi v zabavnih ritmih. Barbari in Mitji še posebno dobro leži hrvaški melos."

Na podoknici v Veržeju so Prleki po vaših notah plesali vse do jutra. Torej dobro vžgejo valčki in polke z goratega Gorenjskega tudi v ravninskem delu Slovenije.

"To nesporno drži. Prleki in Prekmurci so veseli ljudje, ki še kako dobro poznajo in ljubijo večno zimzelene Avsenikove uspešnice."