Po uvodnih predavanjih na fakultetah so se študenti zbrali na osrednji prireditvi za bruce na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so jim dobrodošlico na novi poti zaželeli z dekani, ljubljanski župan Zoran Janković in predstavniki študentov. Podoben sprejem za bruce so pripravili tudi na mariborski in primorski univerzi, kjer so jih prav tako pozdravili rektor in dekani, zanje so pripravili tudi posebno informativno mapo, v naslednjih dneh pa bodo pripravili tudi vodene oglede univerze ter organizirali dogodke v univerzitetni knjižnici.
Rektor Univerze v Ljubljani Radovan Stanislav Pejovnik. (Foto: Daniel Novakovič/STA)
Anketa: Kaj bruci pričakujejo od študija, kaj jih skrbi in česa se veselijo
"Za študij ste izbrali najboljšo univerzo. To vem. Imamo najboljše študijske razmere v državi," je v pozdravnem nagovoru povedal rektor Univerze v Ljubljani, toda kljub temu si ne meče peska v oči in ne trdi, da so razmere za študente idealne. Iz svojih študijskih let mu je namreč najbolj ostalo v spominu, da je lahko ves čas študija tudi delal v laboratoriju Instituta Jožefa Stefana. "Današnji študijski programi omogočajo premalo takega praktičnega dela. Na tehniških in naravoslovnih vedah je tega dovolj, primanjkuje pa ga tam, kjer je vpisanih veliko število študentov in ni dovolj časa ter niso organizirane dovolj majhne skupine, v katerih bi delovali študenti. S tem problemom se bo treba soočiti," je dejal rektor.
Problematične so razmere, ki mlade čakajo po diplomi
Po njegovem mnenju ljubljanski univerzi primanjkuje tudi profesorjev, kampus in primernih prostorov. Gradnjo novih prostorov fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter fakultete za računalništvo so že začeli. Končno je Univerza v Ljubljani postala tudi lastnica večinske parcele, kjer bodo umetniške akademije. "Pričakujemo, da bi z državnim poroštvom dobili posojilo in tako gradili akademije. Projekt je praktično končan, močno pa si želim - in to je eden mojih najpomembnejših ciljev - začeti gradnjo umetniških akademij," je dodal rektor.
Najbolj pa je bil kritičen do razmer, ki čakajo študente po diplomi. Povzel je besede Romana Prodija, ki je rekel, da je bil študij pred desetletji upanje, danes pa je zgolj nočna mora, saj mladi niti z diplomo še leta ne pridejo do primerne službe. "To je neumnost! To je zapravljanje najboljšega potenciala, ki ga ima neka družba," je rekel. Zato poskušajo v Univerzi v Ljubljani študente med študijem pripraviti na to, da začnejo graditi kariero. "Zelo se trudimo, da bi se mladi že med študijem seznanjali s praktičnim delom - pa s tem ne mislim aplikativne znanosti, pač pa mislim resno raziskovalno delo, saj se ne učijo za danes, temveč za prihodnost. Mladim moramo dopovedati, da so za svojo prihodnost odgovorni sami. Kako nam bo pri tem uspelo, vam bo povedal naslednji rektor," je še rekel Pejovnik. Letošnjim študentom je ob slovesu še obljubil, da bodo storili vse, da bo petletni študij ostal brez šolnin in brezplačen.
Konec s fiktivnimi vpisi
V prvem roku je bilo sprejetih 14.379 novih študentov, nekaj jih je svoj študij izbralo še na drugem in tretjem prijavnem roku, toda ta vpisni postopek še ni zaključen. Za slovenski visokošolski prostor sicer že nekaj let zapored velja, da je na fakultetah in visokošolskih zavodih razpisanih več mest, kot je kandidatov zanje. Lani je bilo za vpis v prvi letnik visokošolskega študija razpisanih 6767 mest več, kot je bilo dijakov v zaključnih letnikih štiriletnih srednjih šol, po koncu vpisnega postopka pa je ostalo nezasedenih skoraj 4800 vpisnih mest na fakultetah ali drugače, vpisalo se je 24 odstotkov manj dijakov, kot je bilo razpoložljivih mest. To so sicer mesta na fakultetah, ki sicer niso najbolj priljubljene, medtem ko skoraj 65 odstotkov vseh vpisujočih se dijakov izbere četrtino najbolj priljubljenih razpisanih programov. Tudi letos je bil največji naval na ekonomsko, pedagoško in filozofsko fakulteto ljubljanske in mariborske univerze, kjer pa je na voljo tudi veliko število vpisnih mest.
(Foto: Luka Cjuha)
Ob tem je treba upoštevati še dejstvo, da vsi srednješolci ne nadaljujejo šolanja, tako je denimo lani prijavo za fakulteto oddalo 83 odstotkov vseh slovenskih dijakov, podatki zadnjih petih let pa kažejo, da se skozi leta zmanjšuje delež dijakov zaključnih letnikov, ki se vpišejo na fakulteto.
Medtem pa sistem letos več ne omogoča študentom, da se vpišejo na študij "zaradi statusa študenta", letošnja generacija študentov bo namreč že vpisana v evidenčni elektronski sistem visokega šolstva (eVŠ), s čimer si pristojni obetajo odpravo fiktivnih vpisov. Pred dnevi so bile namreč sprejete spremembe in dopolnitve zakona o visokem šolstvu in tako bo tudi začelo delovati orodje, s katerim pristojni želijo omejiti fiktivne vpise na fakultete, in sicer elektronska evidenca vpisa. Pejovnik sicer meni, da tega na Univerzi v Ljubljani ni pretirano veliko, najvišji delež fiktivnih vpisov je bil na višjih šolah in na zasebnih visokošolskih zavodih, a kljub temu te "socialne vpise", kot jih je poimenoval, obsoja. "S tem obremenjujemo predavalnice, ki jih tako ali tako primanjkuje, in slabšamo pogoje bolj kakovostnim študentom. To je tudi eden od socialnih problemov, ki je bil napačno in neumno prenesen na univerzo. Univerza ni socialna ustanova, ampak je mesto, kjer se kujejo najboljši ljudje," je rekel.
