Po spomladanskem razcvetu, ko so Primož Kobe, Tone Kosmač, Mitja Kosovelj, Robert Kotnik, Lucija Krkoč in Neža Mravlje kar po vrsti dosegali za sedanje obdobje odlične osebne čase, se 23. oktobra v Ljubljani obeta mrk najboljših. Ne samo zato, ker razdalja nima certifikata IAAF. Organizatorji, ki jim je kot menedžer doslej vsako leto pomagal Borut Podgornik, naj ne bi kazali nobenega posebnega interesa, da bi jih privabili na start. Za startnino, ki je običajna motivacija in uveljavljena v atletskem svetu, so po koncu maratona za dosežen čas, boljši od 2,25:00, pripravljeni nameniti maratoncu 200 evrov, za čas, boljši od 2,12:00, že 300 evrov in boljši od 2,18:00 kar 500 evrov.

Za omenjene maratonce, ki so sposobni teči tako hitro, so to nevredni zneski za spodbudo. Maraton se ne teče vsak konec tedna. Tako bodo med maratonci znova prevladovali afriški atleti, katerih imen, kot sta na primer Tiruwork Mekkonen in Evans Kipkosgei Ruto, se že dan po maratonu ne bo spomnil nihče od večine do zdaj prijavljenih 13.370 tekačev. Bo pa več ostalo v žepih menedžerjev, ki obračajo več kot 50.000 evrov. Tovrstni pristop se v Ljubljani ponavlja že leta. Kot zanimivost povejmo še, da so mladi atleti, ki jih je do poletja zastopal in treniral Podgornik, tega zaradi škandala s prijavo na atletskem mitingu v tujini zapustili. Podgornik je sicer mož in trener Helene Javornik.