Na ljubljanskem Triglavu se je namreč zaključil niz tekem grand prix, ki ima v atletskih krogih vlogo svetovnega pokala. Triindvajsetletna Primorka je z novo zmago le potrdila tudi skupno zmago, prvo slovensko doslej. Enako kot jo je nad sončno Ljubljano potrdil tudi turški tekaški hribolazec Ahmet Arslan. Zmaga Krkočeve je bila za tabor trenerja Edvina Kosovelja (njegova sin Matej in hči Mateja sta osvojila peto mesto) kar manjše presenečenje, čeprav je v nizu že imela dve zmagi in drugo mesto. Na startu je bila namreč kar peterica od najboljše deseterice svetovnega prvenstva v Ankari.

"Po svetovnem prvenstvu sem zaradi poškodbe, ki me muči že štiri mesece, bolj malo trenirala, kilometre pa nabirala predvsem na poti do terapije. Sem pa zato startala spočita, neobremenjena, začela sem v svojem ritmu in šlo mi je odlično. Tudi Edvin je verjel, da skupne zmage skoraj ne morem izgubiti, če le zmorem do cilja. Zaradi težav s treningom me je proti koncu res začelo 'pobirati'. Z močmi sem bila pri koncu, vendar sem imela dovolj prednosti," je Krkočeva opisovala od lani malce podaljšan deset kilometrov dolg tek, ki je s 715 metri vzponov (Grmada, Šmarna gora) in 355 višinskimi metri spusta v suhem vremenu minil v idealnih razmerah.

Antonella Confortola, smučarska tekačica in žena Jonathana Wyatta, legendarnega rekorderja stare trase, je zaostala 26 sekund. Četrta s svetovnega prvenstva Čehinja Pavla Schorna 1:07 minute, potem ko je le za deset sekund ušla Tanji Žakelj, zagotovo presenečenju tekme. "Bila sem preveč utrujena. Ni šlo. Na svetovnem prvenstvu sem presenetila tudi sebe," je bila Mateja Kosovelj kot peta razočarana.

Ob bodrenju številnih navijačev, ki se zberejo na najbolj impozantnih zadnjih 250 metrih, je Ahmet Arslan upravičil vlogo prvega favorita. Neulovljivo prednost je imel že po prvem delu, vzponu na Grmado, dobil 100 evrov za leteči cilj, ter potem očitno brez naprezanja za slabe pol minute popravil lasten lanski čas, na 42:02. "Ker zadaj ni bilo videti nikogar, se ni bilo vredno preveč naprezati," je taktiko v zanj dobrodošlem soncu priznal Arslan, ki mu je le na svetovnem prvenstvu glavno lovoriko odnesel Američan Max King. Iz Slovenije, ki jo ima tudi zaradi zmage na Grintovec zapisano v lepem spominu, odhaja na vadbeni kamp k afriškim atletom v Kenijo, da se še bolj približa idolu Jonathanu Wyattu, ki je na Šmarni gori le delil avtograme, skrbel za dobro ime sponzorja. Šmarna gora mu zaradi vmesnega teka navzdol ne leži. Je pa prav to specialnost Mitje Kosovelja, ki je imel še odprte vse možnosti, da se zavihti med trojico v skupnem seštevku trinajste sezone WMRA grand prix. Že na Grmado pa je bil videti bolj načet kot ostali.

"Res sem že tedaj trpel. Navzdol v Tacen sem tekel na silo, navzgor sem se že približal Italijanu Gabrielu Abatu, vendar me je pri kapelici 'zabilo'. Vedel sem, da bo boljši od naju na stopničkah. Ni bilo svežine, ki je na Šmarni gori zelo pomembna. Med nami odločajo odtenki," se je razgovoril Kosovelj, brez razočaranja, saj je bil celo minuto hitrejši kot lani. Deseterico je izmed Slovencev ujel le še Simon Alič.