S številkami so ga predstavili v Združenju Manager, stanovski organizaciji, ki združuje ljudi, ki vodijo podjetja namesto njihovih lastnikov: prihodki družbe so se od 134,6 milijona evrov v letu 2008 povzpeli na 253,5 milijona evrov v letu 2010. Dobiček je lani znašal 16,8 milijona evrov in je bil za polovico višji od dobička v poslovnem letu 2009. Dosežena čista donosnost kapitala je bila v poslovnem letu 2009 25,8-odstotna, v 2010 pa 34,6-odstotna. V letu 2009 so imeli v razvojnem oddelku zaposlenih sto strokovnjakov, lani so jih zaposlili še trideset, letos še petdeset. V lanskem finančnem letu so stroški razvoja znašali približno štirinajst milijonov evrov oziroma šest odstotkov prometa. Podjetju Hella Saturnus Slovenija pripada 12-odstotni svetovni tržni delež na področju dodatnih žarometov in svetilk ter 2,4 odstotka na področju glavnih žarometov. V letu 2011 napovedujejo petodstotno rast.

Izjemni podatkovni stampedo je tisti večer kulminiral v nagradi za menedžerja leta 2011, ki jo je gospod Droste prejel kot prvi slovenski menedžer, ki po rodu ni Slovenec ali Jugoslovan.

Razvoj

Kako je Droste dosegel vse te številke? Eden njegovih slovenskih partnerjev je rekel, da "Droste ne spada med papirnate menedžerje, ki v času največje krize zagotavljajo lastnikom delniška parkirišča, temveč vlaga v podjetje". Vlaganje v razvoj res ni floskula. S fakultete za strojništvo je Hella Saturnus sprejela doktorje znanosti in jim omogočila raziskovalno delo. Nemško podjetje Hella se je v znak zaupanja v lokalno znanje odločilo, da bo podjetje, ki je nastalo na osnovi legendarnega Saturnusa, a se je to ime v obdobju privatizacije izgubilo, ponovno preimenovalo v Hella Saturnus. S tem je, kot pravijo naši sogovorniki, potrdilo zaupanje v vizijo, ki jo je imel leta 1921 ustanovitelj Saturnusa Emil Lajovic in ki je bila vgrajena v Saturnusovo identiteto.

Tehnično poteka sodelovanje z znanstveniki na računalniških platformah: v Hella Saturnusu vsak žaromet preizkusijo z računalniškim simuliranjem. Preizkusni laboratorij za športne žaromete, ki je bil ustanovljen v Sloveniji, služi celotnemu podjetju Hella. Tu je mogoče izračunati življenjsko dobo športnega žarometa do ure natančno. S tem podjetje, ki se je v podzavesti generacij zasidralo z znamko Rally Saturnus in s podobo črnih okroglih meglenk, pritrjenih na pročelje drveče stoenke, dosega tolikšno kakovost, da je samo eden na deset tisoč žarometov, ki zapustijo ljubljansko proizvodnjo, neuporaben.

Droste vseh teh procesov ne vodi sam. Njegovi kolegi pravijo, da mu je uspelo sestaviti dobro ekipo enajstih sebi podrejenih menedžerjev, ki jim lahko zaupa. Na področju vodenja podjetja se sicer floskule začnejo množiti in proizvodnja meglenk se nesrečno spreminja v besedno meglo. Tako se denimo bere "sedem (sedem!) vrednot Helle" v slovenščini: "delati je treba v smislu podjetniške odgovornosti in avtonomije; sodelovati je treba učinkovito in v partnerskem duhu; pri svojem delu moramo biti vztrajni; zagotavljati moramo izvedbo vseh nalog; biti moramo inovativni in izvajati pozitivne spremembe; delovati moramo pošteno; biti moramo vzgled".

Na spletni strani podjetja je mogoče brati še o zavezah "disciplini, profesionalizmu, perfekcionizmu" in kot vodilo je zapisano celo geslo "no anarchy". Eden od bližjih kolegov Christofa Drosteja je v Ljubljani gospod Klaus Schuster iz podjetja Klaus Schuster Management Consulting, ki je nazadnje izdal motivacijsko knjigo Upaj si postati supermenedžer! s podnaslovom Sedem presenetljivih vodstvenih načel za pogumne menedžerje.

Fleksibilnost

Ena takšnih pogumnih potez, zaradi katere se je moral gospod Droste v četrtek v pogovoru za Dnevnik nekoliko nesproščeno nasmejati, je bila odločitev za sodelovanje z agencijami, ki proizvodnji zagotavljajo poceni delovno silo. Nekaj manj kot polovica od dva tisoč delavcev Helle Saturnusa ni zaposlena v tem podjetju, temveč v podjetjih z nenavadnimi imeni Adecco, Naton in Manpower. Te agencije za posredovanje dela, dve od njih podružnici globalnih korporacij za "upravljanje človeških virov", Helli Saturnusu omogočajo odnos z delavci, ki ga gospod Droste imenuje "fleksibilnost". Kleč je seveda v ceni dela in slabši zaščiti delavskih pravic.

Uvodoma je gospod Droste povedal, da je slovenski trg dela premalo fleksibilen in da bi bilo treba posodobiti slovenski zakon o delovnih razmerjih. Dejal je tudi, da smo lahko hvaležni delavcem in sindikalistom, ki so se v devetnajstem stoletju borili za delavske pravice, saj bi bili, če jim ne bi uspelo, mi in on danes "verjetno nekakšni moderni sužnji". O tem, kdo je komu ali čemu danes suženj, nismo razpravljali. Nadaljeval pa je z ugotovitvijo, da bi morali sindikalisti v enaindvajsetem stoletju spremeniti prioritete. V najemanje proizvodnih delavcev prek agencij je bilo podjetje, ki ga vodi, primorano, saj so, tako Droste, le na ta način lahko sledili dinamiki potreb po žarometih v avtomobilski industriji, ki so med krizo v letih 2008 in 2009 izrazito nihale.

Če bi tedaj Hella Saturnus delavce zaposlila neposredno, bi za njihove usode morala prevzeti odgovornost in tvegati, da jih ob neugodnem zasuku krize ne bi mogla plačevati. Tako pa je to prepustila drugim. Posledično ima več sto delavcev, ki so zaposleni pri agencijah, sicer - kot zagotavlja Droste - primerljive plače z zaposlenimi v Helli Saturnus, vendar so razlike v prejemanju regresa in božičnice. Droste je zatrdil, da se te razlike trudijo odpraviti in da so okoli tristo delavcev že prezaposlili z agencijskih pogodb v svoje podjetje. Ostaja pa približno devetsto delavcev, o katerih je prav na dan, ko je Droste pričakoval priznanje za menedžerja leta, v javnem pismu pisal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. "Ali je sicer vse bolj uspešno podjetje Hella Saturnus Slovenija kdaj vprašalo 'prožno' agencijsko delavko, ki je v zadnjih 27 mesecih podpisala 27 pogodb o zaposlitvi (z agencijami, op.p.) za delo v Helli Saturnus Slovenija, kaj si misli o bleščečih poslovnih številkah in naraščajoči dodani vrednosti na zaposlenega?" je Semolič opisal resničen primer izkoriščanja nemoči delavca v boju s podjetji, ki imajo v svetovni ureditvi, v kateri je delo posameznika vselej prekarno, monopol nad delovnimi mesti.

Semolič je v pismu gospoda Drosteja pozval, naj za začetek vsaj tretjino agencijskih delavcev zaposli in s tem izboljša njihovo socialno varnost. Od drugega sindikalista, ki je neposredno seznanjen z razmerami v Helli Saturnus, smo slišali še, da so zaradi začasnosti delovnih mest in prehajanja delavcev - ki so z nizko stopnjo izobrazbe večinoma slabo obveščeni o svojih pravicah in jih v strahu za delo niti niso pripravljeni zahtevati - od ene do druge agencije ogrožene njihove pravice iz omejitev pri nadurnem in nedeljskem delu ter zaradi nezaupanja bank tudi njihova kreditna sposobnost. Droste nam je sicer zagotovil, da je njegov končni cilj zaposlovati v Helli Saturnus dve tretjini vseh delavcev. Manjka jih še približno štiristo.

"I feel Hella!"

Christofu Drosteju, menedžerju leta, ki je med pogovorom dvakrat ponovil slogan "I feel Hella" in s tem izrazil globoko osebno navezanost na podjetje, v katerem je rasel vse od diplome, je nagrado podelilo združenje, ki - vsaj navzven - deluje zelo samozavestno. Dovolj je vpogled v priporočila za individualne pogodbe vodilnih menedžerjev in vzorec menedžerske pogodbe o zaposlitvi, kakršno Združenje Manager priporoča. Pravice in zaščita vodilnih menedžerjev so, sodeč po teh vzorcih, večje od pravic in zaščite podrejenih delavcev, priporočene plače so bajne.

Tudi ob vprašanju, ali ima podjetje Hella v svoji filozofiji določeno omejitev razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju, se je moral gospod Droste nasmejati. Takšne omejitve ni, in tudi naslednje vprašanje, ali je razlika velika, ga je zabavalo. Menedžerji imajo višje plače, ker se tudi odrekajo večjemu delu svojega osebnega življenja, je dejal za začetek. Prosti čas je zanje dobesedno - luksuz. Za podatke o najnižji ali povprečni plači v podjetju, ki ga vodi, nas je nameraval povezati z računovodjo. Pripombo, da vprašanje o razlikah v dohodkih (postavljeno v okolju, ki je desetletja živelo z največ pet- ali šestkratnikom razlik v tovarniških plačah) izvira iz jasnih globalnih znakov, da današnja ureditev odnosov v gospodarstvu, med delavci in lastniki kapitala ter menedžerji kot njihovimi zastopniki, ni trajnostno vzdržna, je Droste zavrnil s protitezo: "Nedavno sem naletel na podatek, da znaša plača Vladimirja Putina, enega najbogatejših ljudi v Rusiji, pet ali šest tisoč evrov. Gospoda Putina bi rad vprašal za nasvet, kako s takšno plačo prihraniti milijarde, ki jih ima."

Christof Droste je prepričan, da menedžerju, ki ima dovolj veliko plačo, ne bo prišlo na pamet, da bi goljufal, se izogibal predpisom ali se vdal korupciji. Skrbel bo zgolj za dobrobit podjetja. Ob tem še en podatek: dodana vrednost na zaposlenega se je v Helli Saturnus Slovenija v zadnjih dveh letih dvignila s 50.937 evrov na 61.210 evrov. Na zaposlenega.