Ob strinjanju s to zastavitvijo dr. Adama pa sem se zaradi dejstev primoran odzvati na neko netočnost v članku. V njem je avtor zapisal tudi: "Mar ni vlada (ali vsaj Golobičevo ministrstvo) razmišljala o uvedbi t.i. socialne kapice za inženirje in razvojnike, da bi s tem znižala stroške njihovim delodajalcem in jih vzpodbudila, da bi te kadre v večji meri zaposlovali? Seveda s to namero ni bilo nič. Je pa bilo še enkrat potrjeno, da smo daleč od meritokratske logike."

Debato o uvedbi t.i. socialne kapice - univerzalno, brez omejitve na inženirje in razvojnike - je v vladi sprožil minister za razvoj mag. Mitja Gaspari. Ker gre za davčno področje, za katerega je pristojno ministrstvo za finance, minister Križanič pa je imel (najprej načelne, potem pa prihodkovno-proračunske) zadržke, ne moja podpora, ne podpora ministrice Radićeve, ne naklonjenost predsednika vlade Pahorja ni zadostovala. Zato sem napovedal, da bomo na ministrstvu, ki sem ga takrat vodil, Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pripravili nov instrument, s katerim bi olajšali (z vidika stroškov dela nekonkurenčen) položaj raziskovalno-razvojnih skupin v podjetjih. Ta obljuba je bila še pred mojim odhodom v celoti uresničena, in sicer z izvedbo skupnega razpisa MVZT in ministrstva za gospodarstvo za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih v višini 20 milijonov evrov v letošnjem letu.

Sam razpis je bil ob odobravanju širše zainteresirane javnosti objavljen 3. junija, v prvem roku pa naj bi se po neuradnih informacijah prijavilo okoli 140 podjetij. Trditev, da "s to namero ni bilo nič", torej ne drži. Pri čemer gre seveda dodati, da smo kljub temu žal še vedno "daleč od meritokratske logike". Kar pa je že druga tema, za katero upam, da se bo v prihodnje našlo več prostora na pustem in pogosto neokusnem jedilnem listu slovenske politične in siceršnje javne debate.

Gregor Golobič, Ljubljana