Predsednik republike Danilo Türk je namreč napovedal, da bo 21. oktobra razpustil parlament, volitve pa sklical za 4. december. Zakon o volitvah v DZ namreč določa, da se predčasne volitve lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa ter najpozneje dva meseca po razpustu državnega zbora.

Po drugi strani pa zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da morajo organizatorji volilne kampanje najpozneje 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti posebne transakcijske račune za financiranje kampanje. Če bodo volitve 4. decembra, se bo torej rok za odprtje računov iztekel 20. oktobra, torej dan prej, preden bo predsednik države sploh razpustil parlament in razpisal volitve.

To pomeni, da organizatorji kampanje ne bodo mogli pravočasno odpreti transakcijskih računov. Za prepozno odprtje računov pa je v zakonu o volilni kampanji zagrožena globa od 10.000 do 15.000 evrov. Kako bodo pred predčasnimi volitvami rešili to dilemo, zaenkrat še ni popolnoma jasno, ustavni pravniki pa soglašajo, da zaradi neujemanja rokov večjih težav ne bi smelo biti. Menijo tudi, da zaradi tega predsedniku republike ni treba volitev razpisati za poznejši datum. Različna pa so stališča glede vprašanja, ali lahko organizatorji kampanje račune odprejo še pred razpisom volitev.

Volilni zakon pomembnejši od zakona o kampanji

Ustavni pravnik Rajko Pirnat meni, da morajo organizatorji račune odpreti tisti dan, ko bodo začeli teči roki za volilna opravila. Po njegovi oceni tudi ne more biti nihče kaznovan za nekaj, česar ne more izvršiti. To bi bilo po njegovih besedah "popolnoma abotno". Glede neujemanja rokov v zakonodaji pa ocenjuje, da je volilni zakon pomembnejši od zakona o volilni kampanji, ki ureja samo tehnična vprašanja. Prepričan je, da je treba v primeru razpusta parlamenta čim prej priti do volitev, kar je v volilnem zakonu predvidel tudi zakonodajalec. Zato meni, da je razumno, da je med dnem razpustitve parlamenta in dnevom glasovanja čim krajši rok.

Ciril Ribičič pa meni, da lahko organizatorji transakcijske račune odprejo že pred uradnim razpisom volitev, problem pa nastane, če katera od strank tega ne bo storila. Ker je predsednik države pravočasno javno napovedal razpis volitev, pri tem bi smelo biti nobenih težav, ocenjuje. "Če bi jaz odločal, bi rekel strankam, da ne bodo kaznovane, če bodo račun odprle kakšen dan pozneje," pravi Ribičič. Stranke pa se bodo morale, če želijo na predčasne volitve, temu pač prilagoditi, dodaja. Tudi po mnenju Lojzeta Udeta ni razloga, da bi moral predsednik republike volitve razpisati za poznejši datum. Tudi on poudarja, da so bistveni roki, ki so določeni za volitve, ne pa roki, ki veljajo za posamezna volilna opravila.

Ministrstvo: Inšpektorat ne bo mogel presoditi v škodo

Na ministrstvu za javno upravo pa pojasnjujejo, da je treba upoštevati tudi določbo zakona o volilni kampanji, ki pravi, da mora organizator volilne kampanje odpreti poseben transakcijski račun preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji. To pomeni, da lahko organizatorji račune odprejo še preden bo Türk uradno razpisal volitve. Če pa bi se našel nekdo, ki bo račun odprl šele tedaj, bo o takšnih primerih individualno presojal Inšpektorat za notranje zadeve. A na ministrstvu sodijo, da inšpektorat ne bi mogel presoditi v škodo takšnim organizatorjem kampanj.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da je pravna norma jasna in da rok 45 dni velja tudi za predčasne volitve. Če organizatorji volilnih kampanj ne bodo imeli odprtih računov vsaj 45 dni pred dnem glasovanja, tega revizorji računskega sodišča pri pregledovanju poročil o financiranju volilnih kampanj ne bodo mogli šteti kot pravilno ravnanje. V tem primeru bodo to zaznali kot kršitev in najverjetneje organizatorju ne bodo izdali pozitivnega mnenja, prav tako pa lahko predlagajo tudi prekrškovni postopek pri pristojnem organu ministrstva za notranje zadeve.

Je pa treba, poudarja Šoltes, vsako nepravilnost presojati v kontekstu, v katerem je bila storjena, torej bi tudi oni pri presoji upoštevali okoliščine razpisa volitev. Danes so se glede vsebine odloka o razpisu volitev in datuma začetka volilnih opravil pogovarjali tudi predstavniki urada predsednika republike in Državne volilne komisije, a ne eni ne drugi izjav o tem, kaj so se dogovorili, po sestanku niso dajali.