Dolg bi mu lahko odštela od 41,76 milijona evrov varščine, ki jo je Consun deponiral na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja RS (Agencija) kot jamstvo, da bo zapiranje TSO opravil v skladu s programom, ki ga je leta 2007 z odločbo potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Toda rok za vračilo varščine poteče danes, TSO se je na odločbo Agencije, da mora vrniti domnevno neupravičeno izplačani denar, pritožila, na agenciji pa so nam včeraj pojasnili, da so začeli postopke izterjave omenjenih 10,6 milijona evrov oziroma postopke unovčitve bančnega jamstva.

Za zaprtje TSO je navijala tudi ministrica

Spomnimo, lastniki so junija 2006, po sprejeti evropski reformi za sladkor, odločili, da se jim tovarno najbolj splača podreti, pobrati visoko odškodnino iz Bruslja in iz Ormoža odstraniti vse, kar je bilo povezano s proizvodnjo sladkorja. Bruselj je namreč v želji, da bi Evropa čim bolj oklestila število tovarn sladkorja in zmanjšala proizvodnjo, izplačal visoke odškodnine tako lastnikom tovarn, da so jih zaprli, kot tudi kmetom, da so se odrekli pridelavi sladkorne pese. TSO je tako pripravila program prestrukturiranja, ki sta ga potrdila slovenska vlada (v njenem imenu MKGP) in Bruselj, za zaprtje tovarne in ne za nadaljevanje proizvodnje sladkorja v Ormožu pa se je najbolj zavzemala takratna kmetijska ministrica Marija Lukačič.

"Jaz soglasja za kaj takega ne bi dala, če bi bil kakšen dober kmetijski minister, ga tudi ne bi dal. Nihče namreč ne more uspešne tovarne kar tako ležerno zapreti. Pravi volkovi so, vsak bi si odrezal svoj košček, sladico bi požrli, toda ne pomislijo, ali imajo koga, ki jim bo spekel drugo," nam je leta 2007 dejala dr. Terezija Štefančič, ki je bila skupaj z možem Vinkom, dolgoletnim direktorjem TSO, med tistimi, ki so podjetje postavili na noge, vrsto let pa je bila v njem vodja pridelave sladkorne pese. Toda prevladala je razlaga lastnika TSO in njenega takratnega direktorja Jurija Dogše, da je zaprtje tovarne najbolj gospodarna rešitev. Na to je po njegovih takratnih besedah vplivala reforma tržnega reda za sladkor v EU, ki je začela veljati 1. julija 2006. "Na podlagi sprejete reforme smo naredili projekcije do leta 2010, ki so kazale izrazito poslabšanje poslovanja, če bi nadaljevali proizvodnjo. Treba je vedeti, da moramo v bruseljski sklad za prestrukturiranje v treh letih nakazati 22 milijonov evrov, zato se je postavilo vprašanje, kako zaslužiti toliko denarja," je odločitev lastnikov TSO leta 2007 opravičeval Dogša.

Sladkorja je danes premalo, ne preveč

Ob letošnji krizi s sladkorjem, ki jo spremljajo tudi visoke cene, se je pokazalo, da je bila ta odločitev napačna, a kakorkoli že, Bruselj je Sloveniji nakazal obljubljeni denar za opustitev pridelave pese in proizvodnje sladkorja. TSO in kmetom ga je izplačala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS, ki je bedela tudi nad izvajanjem programa prestrukturiranja tovarne. V letih 2008 in 2009 je Agencija za opustitev proizvodnje sladkorja izplačala dobrih 63 milijonov evrov evropskega denarja, od tega 34,8 milijona evrov TSO, 900.000 evrov rafineriji in 27,4 milijona kmetom v obliki neposredne pomoči oziroma investicijskih podpor.

Agencija pri pregledih ni ugotovila večjih odstopanj od programa, zato je TSO izplačala ves predvideni znesek, a se je zapletlo lani, ko so prišli v Ormož evropski revizorji in ugotovili, da program zapiranja morda ni bil ustrezno izpeljan, saj bi morali med drugim porušiti tudi silos za shranjevanje sladkorja, česar pa niso storili. Šele julija letos je nadzor opravil tudi kmetijski inšpektorat na MKGP in prav tako ocenil, da bi morali v Ormožu dodatno porušiti še nekatere objekte. Zaradi tega je Agencija nedavno TSO z odločbo naložila vračilo neupravičeno izplačanega denarja, ta se je pritožila, pritožbeni postopek še ni končan, Agencija pa ima po pojasnilih MKGP v primeru nevračila denarja možnost unovčiti bančne garancije, ki jih je dal Consun. Toda vprašanje je, ali bo to storila, saj, kot rečeno, rok za vrnitev varščine Consunu poteče danes, poleg tega je neupravičeno izplačilo nemara posledica slabega nadzora nad izvajanjem programa zapiranja TSO, za kar je krivo kmetijsko ministrstvo. Torej je vprašanje, ali ne bomo na koncu kazni plačali kar davkoplačevalci.