Zvonka Hrovat
Je zelo stara zdravilna rastlina, našli so jo v izkopaninah koliščarjev, kar nam potrjuje, da so že v starih, starih časih prav gotovo črni trn uporabljali za prehranjevanje in tudi za zdravilo. Že v antični dobi so zapisali o zdravilnih učinkih cvetov črnega trna, kasneje pa so o njih pisali tudi Arabci. V srednjem veku so cenili napitek iz črnega trna, ki so ga uporabljali pri nespečnosti. Še danes pa se ceni njegova blaga odvajalna moč, kar s pridom lahko uporabljamo predvsem pri kroničnih zaprtjih malih otrok, ostarelih in onemoglih bolnikih. Prav tako se ceni njegovo krepčilno delovanje na želodec.
Opis: njegovo botanično ime je Prunus spinosa L., spada v družino rožnic (Rosaceae). Je trajnica, grmaste rasti, zraste do 3 m visoko. Mlade poganjke ima žametasto dlakave, stranske veje se končujejo z ostrimi trni, lubje pa je črno rjavo. Listi so nazobčani, na začetku so spodaj dlakavi, kasneje pa ogolijo. Cvetovi so pripravljeni že pred olistanjem tako na gosto, da se ob polnem cvetenju ne vidi nobena vejica. Za zdravilne namene se nabirajo, preden se čisto razcvetijo. Sveži imajo vonj po grenkih mandeljnih, kar se s sušenjem izgubi. Sušimo na hitro, da ostanejo cvetovi beli, hranimo v dobro zaprti posodi. Koščičaste plodove, ki so modre barve, je najbolje nabirati po nekajkratni slani. Plod, ki se imenuje trnuljica, je velik do 10 mm, je temno moder, poprhnjen in okrogel. Užiten je šele po izpostavljenosti slani, saj le tako razpadejo velike količine čreslovin. Plodove lahko sušimo za čajne mešanice, lahko se iz njih pripravi marmelade ali sok, ki spodbuja tek pri otrocih. Cveti od začetka marca do maja, zori pa oktobra.
Uspeva na robovih gozdov, na pašnikih, puščah, na kamnitih prosojnih pobočjih in v svetlih gozdovih. Rad ima apnenčast svet in zaradi svojih gostih korenin, ki segajo zelo daleč, je zelo primeren za plazovit svet.
Zdravilni deli in čas nabiranja: od marca do maja nabiramo cvetove in lubje korenin, plodove trnuljice pa nabiramo oktobra in novembra, šele ko so bile vsaj dvakrat omrznjene, saj s tem izgubijo trpek in kisel okus ter rezek vonj.
Zdravilne učinkovine: v cvetovih je flavonski glikozid, v sledovih je glikozid amigdalin, benzaldehid, kumarini, v plodovih pa so čreslovine, sadne kisline, sladkor, flavonoidi, barvila, manjše količine amigdalina (trsni sladkor).
Zdravilno delovanje: tako cvetovi kot plodovi so neškodljivo in zanesljivo odvajalo, obenem pa krepijo želodec. To je zagovarjal že Sebastian Kneipp (1821-1897), nemški duhovnik in zdravilec z vodo in zelišči. Ljudska medicina jih uporablja pri trdovratnih zaprtjih, kjer druga odvajalna sredstva odpovedo. Čaj iz suhih plodov ali marmelada pa spodbuja apetit, pomaga pri vnetju grla, ustne sluznice, pomaga pri težavah z mehurjem. Plodove je mogoče predelati v gost okusen sok, ki pomaga pospeševati iztrebljanje.
Plodovi črnega trna - trnulje so bogat vir rudnin, prav tako tudi antocianskih barvil, ki imajo antioksidantni učinek (antioksidant v hrani je snov, ki izniči negativno delovanje kisika).
Čaj iz socvetja: dve čajni žlički vzamemo za eno skodelico in pripravimo preliv. To pijemo trikrat na dan. Sladkamo z malo medu. Pomaga zdraviti kožo, odpravlja kožne izpuščaje, pospešuje izločanje seča, odpravlja želodčne krče, izloča sluz pri katarju, priporoča se pri kamnih in vodenici.
Medeni trnuljev sok: potrebujemo 1 kg trnulj, ki jih prelijemo z 1 l vode in segrejemo do vrelišča ter pustimo stati čez noč, drugi dan precedimo in trnulje pretlačimo. Pasirano maso in tekočino zmešamo ter ji dodamo 4 žlice medu. Hranimo v hladilniku.
Trnulje so plodovi črnega trna, ki imajo jeseni kisel in trpek okus, zato jih raje predelamo v kis, džem, vino ali marmelado, lahko pa jih namočimo tudi v kis ali žganje. V vsaki trnulji je koščica, ki jo pri kuhi marmelade ali džema odstranimo. To storimo tako, da trnulje zavremo v malo vode, pretlačimo skozi sito in nadaljujemo kuho marmelade, vsekakor dodamo sladkor.
Čeprav je z marmelado, ki jo delamo iz trnulj, zelo veliko dela, jo je vredno pripraviti, saj je izredno okusna, poleg tega pa tudi zelo zdravilna. Lahko jo uporabimo kot sladko-kisel namaz, ki zelo pomaga urejati prebavo, poskusimo pa jo lahko tudi kot začimbno prilogo k divjačini in drugim mesnim jedem ali kot dopolnilo pri pripravi solatnih polivk.
Priprava trnuljevega želeja ali marmelade: nabrane trnuljice zalijemo z vodo, da so prekrite, jih zavremo in kuhamo 40 minut (v ekonomu bo dovolj le 5 minut). Maso zlijemo v platneno vrečko ter pustimo, da se odceja čez noč. Na 1 liter tekočine dodamo 75 dkg sladkorja in kuhamo. Preizkus, kdaj je kuhano, se naredi tako, da damo kapljico mase na hladen krožnik in ko je kapljica na krožniku trda (krožnik obrnemo "na glavo") in se ne pocedi, je kuhanje končano.
Za zdravljenje putike pa pripravimo trnuljice na naslednji način: trnulje razkoščičimo ter vložimo v med (segrejemo ga nad soparo, da je tekoč). Več dni mešamo, da se sadeži prepojijo z medom in ne plesnijo. Na dan pojemo od štiri trnulje z malo medu.
Pomembno: nezaželeni stranski učinki niso znani.