Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril namestnik vodje poslanske skupine SNS Bogdan Barovič, ima znižanje bonitetne ocene Slovenije za državne obveznice z Aa2 na Aa3 hude posledice tako za državo kot za državljane.
Za Slovenijo bo to pomenilo višjo ceno zadolževanja, pri čemer naj bi jo višje obrestne mere stale med 30 in 50 milijonov evrov, za državljane pa težjo dostopnost do potrošniških in stanovanjih posojil. Tisti, ki jim bodo banke kredite vendarle potrdile, pa bodo morali zanje plačevati višje obrestne mere, je dejal Barovič.
Znižanje bonitetne ocene je po njegovih besedah krivično, saj denimo slovenski javni dolg znaša "le" 46 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej pod 60 odstotki BDP, ki predstavljajo zgornjo mejo po maastrichtskih merilih, je izpostavil in dodal, da povprečni dolg držav z evrom znaša 80 odstotkov BDP.
V tej luči bi si Slovenija prej zaslužila drugo, če ne celo najvišjo bonitetno oceno, je prepričan poslanec.
Ob tem je Barovič priznal, da je slovenski javnofinančni primanjkljaj višji od zgornje meje, ki jo določajo maastrichtska merila (znaša namreč več kot pet odstotkov BDP, medtem ko je zgornja meja tri odstotke BDP), vendar je po njegovih besedah Slovenija tudi po tej plati med boljšimi državami v območju evra.
Proti znižanju bonitetne ocene Slovenije govori tudi dejstvo, da je Slovenija najbolj zanesljiva članica, ko gre za vplačevanje v začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF). V tej luči je predstavnik SNS opozoril še, da je iz vladnega dokumenta, ki nosi datum 17. marec, razvidno, da državam, ki vplačujejo v mehanizem, pripada najvišja bonitetna ocena.
Navedel je še, da je Slovenija za mehanizem potrdila že za 2,073 milijarde evrov poroštev in da naj bi zdaj to vsoto povišala na 3,7 milijarde evrov. Poleg tega je Slovenija neposredna kreditodajalka Grčiji - do danes ji je potrdila že 234 milijonov evrov posojila, skupaj pa naj bi posojilo znašalo 387,8 milijona evrov, je dodal.
Ob tem je poudaril, da bo Grčija zanesljivo bankrotirala in da bo morala Slovenija odpisati vsaj 50 odstotkov dolgov tej državi, prav tako se bo morala odpovedati obrestim.
Baroviču ne gre v račun, da se Grčiji kot največji kršiteljici vseh dogovorov "v zahvalo" povečuje ročnost posojil in znižuje obrestne mere, Slovenija pa je medtem za pomoč "nagrajena" z znižanjem bonitetne ocene.
Prav tako se mu ne zdi pošteno, da so Grčija, Irska in Portugalska izvzete iz dajanja poroštev oz. da so tega oproščene države, ki imajo boljšo bonitetno oceno kot Slovenija.
Če bodo slovenske oblasti dovolile novo znižanje bonitetne ocene naše države, potem mora biti Slovenija med državami, ki niso sposobne pomagati zadolženim članicam območja evra, je zatrdil poslanec SNS.
Kot je še povedal, je absurdno, da je Evropska komisija na dan, ko je Moody's znižal boniteto Slovenije, sporočila, da je slovensko gospodarstvo zdravo. Prav tako je absurdno, da mora Slovenija vsem trem ameriškim bonitetnim agencijam plačevati, da jo ocenjujejo. "Plačujemo, da nas udarijo," je menil.
Krizo so sicer po njegovih besedah sprožile ZDA, ki da so se zaradi padca dolarja s pomočjo vseh treh bonitetnih hiš spravile na Evropo in evro.