Slovenska reprezentanca je imela na Danskem ob devetnajstih kolesarjih in kolesarkah še močno spremljevalno ekipo s štirimi maserji, štirimi mehaniki, tremi selektorji in dvema pomočnikoma. Za veliko in močno reprezentanco je še kako pomembno, da je reprezentativen tudi izbor spremljevalcev. Tako so reprezentanci priskočili na pomoč mehanika Igor Turk in Filip Tišma ter maser David Rožman, ki delajo za britansko ekipo Sky. Britanska ekipa velja za eno od najbogatejših in najbolj tehnološko naprednih ekip. Pomagati reprezentanci je pač tudi zanje čast. Reprezentančni zvezdniki in mladi upi z njihovo prisotnostjo dobijo neko zagotovilo, da se z njimi dela na vrhunskem nivoju in tako izgovorov ni. Igor Turk je bil letos prvič z reprezentanco, čeprav že enajst let dela za tuje profesionalne ekipe Gerolsteiner in Sky.

"Delo je vsakodnevno, tako, kot bi bilo z ekipo. Sicer je ritem malce bolj umirjen kot na etapnih dirkah, vendar vseeno zahteva celodnevno delo," je del svojega posla začel opisovati Novomeščan. "Na etapnih dirkah delamo od šeste, sedme ure zjutraj do osme, tudi desete ure zvečer. Vsak dan, tri tedne. Gume, verige in menjalniki so deli, ki se jim najbolj posvečamo. Seveda še spremljamo kolesarje na dirki v spremljevalnem avtomobilu. Največ je dela ob padcih. Vsi kolesarji nimajo enake opreme in tako je treba biti zelo pozoren ter natančen," opisuje delovni ritem, ki poleg poznavanja opreme zahteva tudi popolno poznavanje športa in veliko elementov športne psihologije. Samo znati popravljati kolesa ni dovolj.

Pravi, da je oprema zdaj že tako dobra, da o športnem dosežku na cestnih dirkah večinoma ne odloča, pomembne so le še malenkosti. Vrhunska predstava tehnologije je vožnja na čas. Kolo profesionalne ekipe Sky denimo stane okoli 10.000 evrov. "Vsi okvirji so zdaj seveda karbonski. Tudi prestavna razmerja se upravljajo z elektroniko, kar smo začeli razvijati in testirati pred približno petimi leti v Gerolsteinerju v Nemčiji. Kot ste opazili, smo imeli težavo z opremo Jana Polanca, čigar kolo je bilo prelahko, zato smo morali vstaviti dodatne uteži. Teža nad 6,7 kilograma je že star predpis UCI, oprema pa je vedno lažja. V ekipi Sky (Wiggins, Froome, op. p.) je politika kluba takšna, da edino razliko delamo pri obročnikih, ko malce le pogledamo na kvaliteto kolesarja," je nizal zanimivosti o svojem delu. Ob tem je navrgel, da ima vsak kolesar od šest do osem koles, pripravljenih za trening doma, ter specialnega za kronometer na dirkah (do 30 kolesarjev v ekipi). Ob tem je potrdil, da so po vzdržljivosti šibki člen opreme okvirji. "Če kolesar pade, je okvir lahko hitro za na odpad. Teorija, da je zaradi padcev tudi v Sloveniji po maratonu Franja to najboljši posel leta za mehanike in trgovine, bo držala. Zdaj je največ škode ob padcih. "

V ekipi Sky so prvi v karavani poskrbeli tudi za izboljšanje delovnih pogojev. Dobili so velik tovornjak, vreden milijon evrov, ter vanj preselili delovno mesto. Sistem je prišel iz formule ena. "V tovornjaku imamo vse. Delo so nam olajšali zaradi vročine, v času Vuelte je namreč temperatura lahko blizu 40 stopinjam Celzija, in mraza v začetku sezone, ko smo delali ob ničli," opisuje spremembe pri delu, za katero je pogodbeno vezan 200 dni na leto. "Vsaj 170 dni sem od doma. To gre lahko le ob razumevajoči družini," pravi.

Ekipa Sky velja za tehnološko eno najnaprednejših. Tako so na francoskem Touru kolesarji v vožnji na čas uporabljali povsem nova krmila za kolesa, za katera naj bi lastniki ekipe odšteli skoraj 100.000 evrov. "Že samo s sestavljanjem enega krmila smo se mučili skoraj en dan, ob tem pa smo potrebovali poseben nasvet izumitelja, ki jih je razvil," je ozadje razkril Turk. Prav v vožnji na čas prihaja največ novosti. Predvsem v aerodinamiki, po najnovejšem trendu tudi pri dresih. Tiste za vožnjo za čas čuvajo kot bankirji zlato, svetlobo pa zagledajo le za eno uro "resnice".

Posebej nas je zanimala razlika med nemškim in angleškim pristopom do dela. "Oba sta po svoje dobra. Odnosi pa so drugačni. Nemški je bil bolj družinski. Če se je zgodila napaka, se je to povedalo bolj tako tako. Angleški pa je po mojem boljši, strogo realno poslovni, z več komunikacije. Ob tretji napaki pa se lahko zgodi, da lahko potem kar doma ostaneš," je sklenil Turk.