"Oh! Z roko sem jo tipal. Taka priložnost se težko ponovi," je s težavo, v kateri je bilo skrito razočaranje, Borut Božič iskal prve besede, s katerimi bi kljub prejemu številnih čestitk opisal razplet včerajšnje cestne dirke 78. svetovnega prvenstva na Geels Bakke (Kozjem griču). Pred ogromno množico za ogradami najbolj valovite trase, kar so jih našli v okolici danske prestolnice, je v najbolj spremljani dirki prvenstva Slovenijo postavil na spoštovanja vreden seznam.

Kot kralj se je tej Kraljevi cesti najbolj na široko smejal Mark Cavendish. Avstralci z nekdanjim njegovim pomočnikom Matthewem Gossom in Nemci z Andrem Greiplom, slednji šele po tesni odločitvi fotofiniša proti Fabianu Cancellari, so v rokah tipali Božičeve sanje. "Ne bom izgubljal besed. Hudo mi je, ker je malo zmanjkalo. Fantje so se ves dan trudili za to. Želel sem vse narediti tudi za njih. Vsak je prispeval svoje, Jani, Gorazd, Kristijan, Jure. Posebna zahvala Gregu. Lahko bi bil sam med deset. Upam, da se mu bo dobrota povrnila," je Božič iskal besede zahvale.

V naši reprezentanci so se brez podpore radijskih zvez domenili, da bodo v uvodnem delu, dokler se ne bo začela vojna za odličen izhodiščni položaj za zaključni sprint razdelili na pare. Štangelj je skrbel za Boleta, Koren pa posebej za Božiča. Da bi ob morebitni nezgodi ne ostali brez liderja. Brajkovič in Kocjan sta bila zadolžena za ostale naloge, za ubežniki se niso podili. In prav lepo jih je bilo videti skupaj v skupini skozi celo dirko. Kljub poskusom ubežnikov tudi iz izredno močnih reprezentanc je bilo jasno, da bodo Britanci, Nemci in Avstralci naredili vse, da odločijo hitre noge na Kozji grič. Cavendish, Goss in Greipel so bili tako močno zagotovilo, da so deveterico mož postavili za isti cilj - mavrično majico.

Slovencem je, to so nazadnje priznali vsi, zmanjkal prav mož ali dva, po specialnosti hitra in močna. Deset reprezentanc je sredi polnega trga v Köbenhavnu začelo z deveterico. Jure Kocjan (66. mesto) je bil premalo, da bi v zadnjih kilometrih ravnine zmogel odločilno pripomoči. "Vedel sem, da se bo v zadnjih treh kilometrih začel kaos. V zadnjem kilometru so še padli, zato smo se v skupini izgubili. Poskušal sem pomagati," je Jure Kocjan obžaloval, ker ni zmogel prispevati odločilnega deleža za piko na i. "Zares smo dobro dirkali. Pokazali smo, da smo dobra ekipa. V zadnjih štirih kilometrih je bila zame hitrost prevelika. Pomagal sem, kolikor sem lahko," je od prahu spektakla, umazan po obrazu kot rudar, potrdil prispevek Jani Brajkovič. Še posebno je bil na vse detajle pozoren Gorazd Štangelj: "Hitri so zmanjkali za tisti kilometer vmes. Škoda. To se opazi na koncu, v zadnjih 100 metrih. Vse smo stavili, da bo odločal sprint in nismo metali moči stran. Bole je zares naredil perfektno delo za Božiča."

"Vse sem naredil, kot je treba," je bil vidno ponosen tudi Grega Bole. Vlogo zadnjega pomočnika Božiča je opravil z odliko. Obžaloval je le to, da sta bila po izhodu iz zadnjega ovinka potisnjena ob levo stran ob ogrado, s čimer se jima je zaprla odrta linija za začetek sprinta. Vseeno je Božiča potegnil v zavetrju do zadnjih 100 metrov in kljub vsemu osvojil 20. mesto. "Ne bi imelo pomena, bi sprintal vsak zase. Glede na letošnje uspehe bi res lahko bila oba liderja. Lahko bi bila šesti in sedmi. Ob tem pa bi ostal priokus, da skupaj nismo naredili vsega. Tudi zaradi let, ki v kolesarstvu tudi nekaj štejejo, je zasluženo imel odgovornost. Ne smemo biti razočarani. Naredili smo dober rezultat. Smo mala država z odličnimi kolesarji," je opominjal Bole.