Strategija, ki je stala približno 185.000 evrov, je rezultat sodelovanja 250 strokovnjakov pod vodstvom direktorja vladne službe za podnebne spremembe dr. Jerneja Stritiha. Objavili so jo v ponedeljek, dan pred padcem vlade. "Odločanje o njeni prihodnosti bo prepuščena naslednji vladi," meni Stritih in hkrati dopušča tudi možnost, da bo njihova strategija pristala v košu za smeti.

Koliko je realnih možnosti za to, smo povprašali stranko SDS, verjetno zmagovalko naslednjih volitev. "Najprej je treba pripraviti strategijo in na tej podlagi predlagati zakon. Pahorjeva vlada se je tega lotila prav obratno. Veseli nas, da je strategija končno pripravljena," so sporočili iz SDS in dodali, da se glede vsebine (torej tudi morebitnega pristanka strategije v košu) še ne morejo opredeliti, saj je bil osnutek javnosti predstavljen šele včeraj.

Po Stritihovih besedah je cilj, da vse razvite države po svetu vzpostavijo nizkoogljično družbo. "Boj proti podnebnim spremembam je del trajnostnega razvoja, temu se posveča največ pozornosti. Bistveno vprašanje pri trajnostnem razvoju je, na kakšen način povezati družbeni razvoj, varstvo okolja in gospodarstvo in da nič od naštetega ni prikrajšano na račun drugega," je povedal Stritih.

Po dogovorih iz Cancuna in Köbenhavna moramo izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati na dve toni na prebivalca, na področju prilagajanja pa zagotoviti, da se ranljivost Slovenije za podnebne spremembe ne bi poslabšala. Strateški pristop tako obsega tri smeri: zmanjševanje emisij, prilagajanje spremembam in nekaj horizontalnih aktivnosti, med katere sodita tudi povečevanje inovacij in izboljšanje izobraževanja.

Zaostajanje za povprečjem

A strategija ciljev v nasprotju z na primer Nacionalnim energetskim programom (NEP) ne določa konkretno. Ekologe brez meja na primer skrbi premalo konkretnih korakov, kar bo imelo posledice v implementaciji nakazanih ukrepov in pričakovanih učinkih. "Marsikoga sem slišal kritizirati NEP ravno zaradi njegove konkretnosti. Mi smo strategijo pripravili za 40 let vnaprej, zato moramo sprva vzpostaviti konsenz glede ciljev in pristopov. Šele ko bo strategija potrjena, bomo predvideli natančne ukrepe," je poudaril Stritih. Strategija ocenjuje, da bo Slovenija pri zmanjševanju izpustov do leta 2040 zaostajala za evropskim povprečjem, do leta 2050 pa naj bi ga ujela. Kot glavni razlog za slovensko "počasnost" Stritih navaja več stvari, tudi to, da smo še v 90. letih živeli v iluziji. "Takrat smo mislili, da bomo kjotske cilje dosegli brez dodatnih ukrepov. Na primer za nemški trg še danes opravljamo 'umazana' dela, a teh delovnih mest ne moremo žrtvovati čez noč," je pojasnil Stritih in dodal, da nam velike težave povzroča tudi onesnaževanje s prometom.

Nevladne organizacije precej kritične

Polonco Štritof iz Ekologov brez meja moti dejstvo, da strategija dopušča vse scenarije NEP, namesto da bi se jasno opredelila za čiste tehnologije. Zaradi zelene luči NEP, še posebno dopuščanja gradnje bloka 6, je kritična tudi direktorica Umanotere Vida Ogorelec. V društvu Focus sicer podpirajo dolgoročne cilje strategije, a so v skrbeh zaradi sledenja že sprejetim evropskim ciljem, kar po njihovem prepričanju ne bo omogočilo najhitrejšega in najcenejšega prehoda v želeno nizkoogljično družbo.

Po besedah Barbare Kvac iz Focusa je najpomembnejša dodana vrednost strategije dolgoročnejši pregled, saj dosedanji dokumenti določajo cilje in ukrepe le do leta 2020. Še najbolj zadovoljno so delovali v Greenpeaceu. "To je izjemno pomemben dokument za Slovenijo, ki si zasluži vso pozornost javnosti in tudi naših političnih voditeljev. Podnebna kriza je večja od vseh trenutno prisotnih, zato zanjo potrebujemo drzne ukrepe, da bi lahko zaščitili tiste najbolj ogrožene," je poudarila Nina Štros iz Greenpeacea.