Politična ureditev določa razmerja med izvršilno, zakonodajno in sodno vejo oblasti. V prispevku bom kot sestavni del obravnaval tudi tako imenovano monetarno oblast. Za povečanje izvedbene učinkovitosti politične ureditve pa so potrebne ustrezne ustavne spremembe in spremembe v vseh vejah oblasti. Seveda pa je treba dodati, da predlagane spremembe ne posegajo v trenutno naravo sistema - torej v sistem parlamentarne demokratične ureditve.

Spremembe Ustave Republike Slovenije so predpostavka drugih sprememb v politični ureditvi. Tako bi bilo z ustavnimi spremembami treba ukiniti državni svet, pravico odložilnega veta pa bi prenesli na predsednika republike. Ukinili bi tudi Banko Slovenije in ustavno sodišče. Z ustavnimi spremembami pa bi morali omogočiti nezastaranje gospodarskega kriminala, saj brez ustavne uveljavitve obrnjenega dokaznega bremena ne bo mogoče popraviti vseh nepravilnosti, ki so se dogodile v času tranzicije (pravosodni sistem je neučinkovit); večina primerov bo zastarala ali je celo že zastarala. Z ustavo bi tudi uvedli uredbo z zakonsko močjo v mirnodobnem času, poleg tega pa še omejili mandat novih pravosodnih funkcionarjev na devet let, prav tako pa omejili poslanski mandat na največ dva zaporedna mandata.

Spremembe v ureditvi izvršilne veje oblasti se nanašajo na zmanjšanje števila ministrstev in vladnih služb. Tako bi se število ministrstev skrčilo na osem ministrstev: ministrstvo za kvaliteto življenja (združita se ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za zdravje), ministrstvo za finance (ministrstvo ostane nespremenjeno), ministrstvo za javno infrastrukturo (združijo se ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za promet in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v delu raziskav in tehnologije), ministrstvo za zunanjo in notranjo varnost (združita se ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve), ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ministrstvo ostane nespremenjeno), ministrstvo za pravosodje (ministrstvo ostane nespremenjeno), ministrstvo za znanost, šolstvo, vzgojo in kulturo (združijo se ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v delu visokega šolstva), ministrstvo za zunanje zadeve (ministrstvo ostane nespremenjeno); ostaneta še služba vlade za regionalni razvoj in regionalno strukturno politiko (združita se služba vlade za razvoj in evropske zadeve ter služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko) ter služba za delovanje javne uprave in za strukturne spremembe (ministrstvo za javno upravo postane vladna služba).

Ukiniti državni svet

Poleg tega bi se ukinile vse agencije in postale sestavni deli ministrstev, uvedel bi se generalni državni inšpektorat, v katerega bi se združili vsi dosedanji inšpektorati. Nacionalni preiskovalni urad bi se izločil iz ministrstva za notranje zadeve in se ustanovil kot neodvisni državni organ.

Za večjo učinkovitost izvajanja upravnih storitev bi se uvedel generalni sekretar državne uprave, kar bi pomenilo pomembno oviro proti politizaciji javne uprave. Seveda pa bi bilo vsekakor treba dosledno izvajati protikorupcijsko dejavnost (pri funkcionarjih, posebej še pri sodnikih, državnih tožilcih in drugih visokih državnih uradnikih). Organi javne uprave pa bi tudi morali opustiti pripravo zakonov in drugih pravnih podlag s strani zunanjih izvajalcev. Izvršilna veja oblasti bi tudi morala izrazito zmanjšati svojo odvisnost od zunanjih informacijskih storitev in aplikacij.

V skladu z zahtevo po večji izvedbeni učinkovitosti bi bilo treba prilagoditi obseg zaposlenosti, kar bi dosegli s selektivnimi ukrepi. Tako bi bila potrebna takojšnja upokojitev vseh javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev po veljavnih splošnih in posebnih upokojitvenih pogojih, potem uvedba gibljivega delovnega časa od 32 do 40 ur, s povprečnim do 36-urnim tedenskim delovnim časom, seveda pa tudi odpustitev dela zaposlenih zaradi tehnoloških presežkov pri reorganizaciji ministrstev.

Glede sprememb v lokalni samoupravi bi bilo treba nadaljevati in dokončati projekt ustanovitve pokrajin. Začeli bi ga s takojšnjim prenosom javnih pooblastil na upravne enote, ki bi postale regionalne upravne enote oziroma "pokrajine v ustanavljanju" (bodoči sedeži pokrajin) s svojimi izpostavami. Sredstva za finančno izravnavo občin bi prenesli na "pokrajine v ustanavljanju". Na koncu pa bi "pokrajine v ustanavljanju" dokončno postale prave pokrajine.

Spremembe v ureditvi zakonodajne veje oblasti se nanašajo na ustavno ukinitev državnega sveta, ki bi privedla do enodomnega parlamenta, s čimer v ničemer ne bi bilo prizadeto delovanje parlamentarnega sistema, saj le-ta ni dosledno izveden, kot so na primer gornji domovi v klasičnih parlamentarnih demokracijah (senati). Zaradi stabilnosti politične ureditve bi bilo treba sprejeti zakon o začasnem odvzemu neupravičeno pridobljenega premoženja posameznikom in podjetjem iz naslova gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala.

Institucije se povečujejo, namesto da bi jih ukinili

Po tem zakonu se začasno odvzame neupravičeno pridobljeno premoženje posameznikom in podjetjem, nato pa se jim da največ dve leti časa, da skupaj s svojimi odvetniškimi pisarnami, v pravdnem postopku proti Republiki Sloveniji, dokažejo, da so premoženje pridobili na zakonit način (obrnjeno dokazno breme); če tega ne dokažejo, se premoženje dokončno odvzame, državno tožilstvo pa proti njim sproži še kazenski postopek. V primeru tranzicijskega gospodarskega kriminala gre sicer za enkratno dejanje, ki pa lahko ima dolgoročne posledice za delovanje slovenske družbe in odnosov v njej.

Uredba z zakonsko močjo v mirnodobnem času je ključna zaradi ločitve izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter večje izvršilne moči vlade. Vlada Republike Slovenije bi torej imela možnost, da vlada z uredbami, brez predhodnega sprejema zakona v državnem zboru, vendar najdlje za obdobje enega leta, nato pa mora predlagati sprejem zakona.

Potrebna je tudi zakonska omejitev, da lahko politična stranka vodi resor največ dva mandata zaporedoma. Omejitev predstavlja svojevrstno protikorupcijsko klavzulo. V slovenskih razmerah se je namreč izkazalo, da dolgotrajno vodenje določenega resorja s strani posamezne stranke vodi do različnih nepravilnosti in "privatizacije resorja".

Državni zbor pa tudi eno leto pred volitvami ne bi smel sprejeti zakonov, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj posameznikov (plače, pokojnine, socialni transferji, subvencije, davki, prispevki). Državni zbor bi predlagano omejitev določil s svojim poslovnikom.

Spremembe v ureditvi sodne veje oblasti se nanašajo na ustavno ukinitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki nekako ne more najti svojega pravega mesta. Zato bi bilo primerno, da se namesto ustavnega sodišča razširi Vrhovno sodišče Republike Slovenije z oddelkom za presojo skladnosti zakonov z ustavo. Poleg tega pa bi bilo treba prilagoditi organizacijo in delovanje pravosodnih organov. Tako bi uvedli devetletni mandat za vse nove pravosodne funkcionarje, ukinili bi okrajna sodišča in ustanovili oddelke okrožnih sodišč, v procesnem delu pa bi odpravili preiskovalnega sodnika in vodenje kazenskega postopka v celoti prenesli na državnega tožilca. Seveda pa bi pravosodni organi morali bistveno povečati javnost svojega dela.

Spremembe v ureditvi monetarne oblasti se nanašajo na ustavno ukinitev Banke Slovenije. Banka Slovenije je po prevzemu evra oziroma po prenosu denarne politike na EMU kot institucija ostala praktično nespremenjena, čeprav Slovenija ne vodi več svoje monetarne politike. Hkrati pa se je izkazalo, da v času podeljevanja kreditov vodstvom podjetij za prevzem podjetij ni opravila svoje naloge pri nadzoru poslovnega bančnega sistema. Ta funkcija pa bi po izgubi nacionalne denarne politike morala biti njena ključna naloga. Zato bi bilo namesto Banke Slovenije bolje uvesti neodvisni Nacionalni odbor za finančni nadzor bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, v katerega bi se združile Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor.

Predlagane spremembe politične ureditve so potrebne zaradi slabosti v delovanju sedanje politične ureditve, ki je po eni strani sestavljena iz preveč državnih organov (posledica tega so predolge poti odločanja, država je velikokrat "ujeta v razne neformalne mreže"), po drugi strani pa je obstoječa politična ureditev za slovensko velikost očitno tudi predraga. Zato so predlagane spremembe v celoti skladne s potrebo po povečanju konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, prav tako pa tudi z nastalimi spremembami po vstopu Slovenije v Nato, Evropsko unijo in Evropsko monetarno unijo. Posledica slovenskega gradualističnega pristopa je namreč ta, da se institucije, predvsem zaradi sprememb v okolju, vedno samo dodajajo oziroma povečujejo, nikoli pa se ne ukinjajo oziroma zmanjšujejo, kar bi bilo prav tako v skladu s spremembami v okolju.