Kot je v imenu poslanske skupine SDS pred glasovanjem napovedal njen vodja Jože Tanko, si Sekolec ne zasluži podpore, ker je napovedal, da bo deloval nevtralno. To pa po Tankovih besedah pomeni, da ne bo zastopal slovenskih interesov, zatorej da bodo v SDS glasovali proti.

To stališče je takoj napadel Anton Anderlič iz LDS, ki je opozoril, da bo razsodba arbitražnega sodišča morala sloneti na argumentih, ne pa na pristranskosti. Kdor bo deloval pristransko, bo pogorel v družbi ostalih štirih arbitrov, je menil Anderlič in dodal, da nikakor ni mogoče zaključiti, da bo zaradi nepristranskosti deloval proti Sloveniji.

Darja Lavtižar Bebler (SD) je mnenje SDS označila za "puhlico, da se zagovarja nerazumno odločitev", in opozorila, da je vsak sodnik tudi po slovenski ustavi zavezan, da bo deloval nepristransko. Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa je pristavil, da stališče SDS kaže, kašne sodnike si ta stranka želi v prihodnje - pristranske, ki bodo sodili "po naše", ne pa pošteno in nepristransko.

Da bodo glasovali za Sekolca so sicer pred tajnim glasovanjem, ki je potekalo s pomočjo glasovnic in ne elektronskega volilnega stroja, izrecno napovedali le v LDS in SD, v SLS pa so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali.

Kot je pojasnil vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, so sicer nasprotovali takšnemu načinu reševanja spora o meji s Hrvaško, a spoštujejo odločitev, ki je bila glede arbitražnega sporazuma potrjena v DZ in kasneje tudi na referendumu. "Glede kandidata nimamo pripomb," je dejal, hkrati pa opozoril, da je pomembnejše vprašanje opredelitve spora in priprave izhodišč, pri tem pa ponovno zahteval večjo vključenost in obveščenost stranke glede tega procesa.

Sicer sta Sajovic v imenu LDS in Miran Potrč v imenu SD izpostavila, kako velik in ugleden strokovnjak je Sekolec, zaradi česar bi si zaslužil splošno podporo slovenske politike. Sajovic je obžaloval, da "nekateri ne zmorejo državniške politike" in ne zmorejo konstruktivno sodelovati pri tej odločitvi, je pa pozdravil dejstvo, da je Slovenija spričo sedanje vladne krize še pravočasno pristopila k postopku imenovanja slovenskega arbitra.

To je izpostavil tudi Potrč, ki je dejal, da če bi čakali na podpis hrvaške pristopne pogodbe z EU, Sloveniji ne bi uspelo izvesti postopka. In če ga Slovenija ne bi določila sama, bi ji ga določili drugi, kar pa sploh ne bi bilo v interesu Slovenije. Za Sekolca pa je menil, da "ni dvoma, da bo opravljal svoje delo odgovorno, kompetentno in v interesu Slovenije".

V strankah Zares in Desus pred glasovanjem niso vnaprej sporočili svojih odločitev. So pa že pred tem v postopku pred mandatno-volilno komisijo DZ glasovali zanj. Enako so napovedovali tudi v medijih.

Na koncu je Sekolca podprlo 54 poslancev, proti jih je bilo 22, tri glasovnice od skupno 79 oddanih pa so bile neveljavne. Za izvolitev je Sekolec potreboval glasove najmanj polovice vseh poslancev, torej najmanj 46.

Pravosodno ministrstvo je že pozdravilo izvolitev Sekolca in sporočilo, da se je s tem uspešno zaključil postopek izbire arbitra, ki ga imenuje Slovenija v petčlansko arbitražno sodišče.

Sekolec je bil sicer edini kandidat za položaj slovenskega arbitra v arbitražnem sodišču. Pred imenovanjem v DZ ga so v skladu s postopkom podprli tudi sodni svet, vlada in predsednik republike Danilo Türk. Javno so ga podprli tudi številni pravni strokovnjaki.

Sekolec bo eden izmed petih sodnikov arbitražnega sodišča, ki naj bi bilo oblikovano najkasneje mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU, kar naj bi se zgodilo v začetku decembra. Hrvaška svojega arbitra še ni razkrila, prav tako pa javno še ni znan seznam uglednih mednarodnih pravnikov za tri skupne arbitre, ki naj bi ga pripravila Evropska komisija.