Jani Brajkovič, ki se je medtem šele ogreval, ga je zelo pozorno poslušal. Še bolj pa slovenski spremljevalci z mehanikoma Igorjem Turkom in Filipom Tišmo ter maserjema Davidom Rožmanom in Markom Džalo. Podatki so bili še kako pomembni. Skoraj dvourna razlika med nastopoma je pripomogla, da so se v slovenskem taboru odločili in za Brajkoviča izbrali sprednji obročnik z nižjim obročem. V vetru je namreč ključno, da kolesarja ne premetava po cesti. Polne "diske", kot so bili včasih in so bili aerodinamično seveda boljši, je UCI prepovedala. Bili so prenevarni za padce. Zveza dovoli le zadnji polni obročnik.
Kronometer ni le preizkušnja moči, temveč tudi vrhunske tehnologije, ki jo UCI skrbno in strogo drži v okvirih. O sprednjem obročniku se slovenski strokovnjaki niso odločili na pamet. Delajo namreč v elitni profesionalni ekipi Sky in so se zaradi tega kar pošteno veselili kolajne Brada Wigginsa. Za slovensko reprezentanco delajo seveda iz pripadnosti. Že na daleč pa je bilo videti, zakaj jih cenijo na tujem. Pozorni so na vsako malenkost in predvsem na zbranost, ki je pred startom včasih ključna, da ne vznemirjajo športnikov po nepotrebnem. Vse zadnje minute do starta imajo v malem prstu. In enak pristop so imeli tudi do Vrečerja in Brajkoviča. Ob tem je nekaj vprašanj vzbujalo Vrečerjevo kolo slovenskega proizvajalca. Vrečer bi seveda rad vozil boljšo specialko, vendar mu šefi na Ptuju očitno niso dovolili prestopa na tujo znamko. Te prakse tudi na tujem ni. "Zdaj obstajajo le še minimalne razlike. Odtenki," je Igor Turk kot strokovnjak primerjal opremo in kot najboljše obročnike omenil znamko, ki jo je imel prav Vrečer.
"Največ razlik je praktično pri izbiri materiala. Nekateri kolesarji s popolnimi karbonskimi kolesi zaradi trdote tega ne prenesejo, saj jih začnejo mučiti bolečine v hrbtenici. Različna kolesa izbirajo tudi kolesarji, ki so po specialnosti sprinterji in lažji kolesarji, hribolazci. UCI se zelo drži pravil, da ne odstopajo," je Turk omenil opremo med Brajkovičevim ogrevanjem in Vrečerjevim ohlajanjem. Turk je bil ob tem še najbolj pozoren na morebiten dež. "Zdaj imamo gume natlačene z desetimi bari, v dežju jih moramo natlačiti le do osem in pol. V ovinkih, čez zebre in kocke se ob preveč natlačenih kolesarjih skoraj ne bi obdržali na cesti ob tako visokih hitrostih." In ocena Brajkoviča v cilju po suhi cesti: "Z vetrom nisem imel nobenih težav. Verjetno res zaradi dobro izbranih obročnikov."
