Od skupno 40 milijonov evrov dolgoročnih posojil, ki sta jih prek SID banke Hidria Rotomatika in Hidria AET dobili iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB) za sofinanciranje razvojnih projektov za avtomobilsko industrijo, je bil namreč lani le manjši del namenjen za naložbe. Čeprav so v Sid banki z ugodnimi posojili iz virov EIB želeli spodbuditi investicijsko aktivnost slovenskega avtomobilskega grozda, se vsaj v primeru koncerna Hidria to za zdaj ni uresničilo. Hidria Rotomatika je namreč lani za naložbe v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva namenila 7,9 milijona evrov oziroma le 0,7 milijona evrov več kot leto prej in le približno toliko, kot je znašala njena lanskoletna amortizacija. Zakaj so potemtakem sploh uporabili sredstva iz posojila Sid banke, smo želeli izvedeti tudi v Hidrii, vendar nam na naša vprašanja od ponedeljka niso odgovorili. Iz letnega poročila Hidrie Rotomatike pa je razvidno, da je lani povezanim družbam odobrila za kar 20,3 milijona evrov kratkoročnih posojil.

Podobne vzporednice je mogoče najti tudi pri Hidrii AET, ki je iz sredstev EIB dobila 15,7 milijona evrov. Lani je namreč za naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva namenila zgolj tri milijone evrov, medtem ko je po drugi strani nekaj manj kot 11 milijonov evrov posodila naprej najmanj eni od družb iz koncerna Hidria. Katere družbe so se lani financirale prek Hidrie Rotomatike in Hidrie AET, ni znano, saj v Hidrii teh podatkov ne razkrivajo v svojih letnih poročilih. Med družbami iz koncerna Hidria, ki uporabljajo tudi financiranje znotraj skupine, pa sta med drugimi tudi holdinška družba Hidria Fin (6,3 milijona evrov posojil povezanih podjetij) in družba H&R, prek katere menedžerji obvladujejo lastništvo Hidrie in ki je imela konec lanskega decembra pri povezanih podjetjih najetih za deset milijonov evrov posojil.

"Trenutno potekajo skrbni pregledi SID banke v nekaterih družbah, ki pa še niso končani," so nam povedali v SID banki in dodali, da namene in druge pogoje posojil preverjajo že v fazi odobravanja in črpanja posojil. Kot so nam še povedali v banki, ki jo vodi Sibil Svilan, nadzor namenske porabe posojil izvajajo pri vseh posojilojemalcih, doslej pa niso ugotovili še nobenih nepravilnosti glede namenske porabe pri kreditojemalcih, ki so pridobili posojilo SID banke iz vira EIB.

Za pojasnila smo se želeli obrniti tudi na vodstvo Hidrie, vendar nam na naša vprašanja niso odgovorili. Tako za zdaj ostaja nepojasnjeno tudi vprašanje, ali so v Hidrii Rotomatiki s posojili SID banke prvotno financirali tudi lanski prevzem nemške družbe Dr. Karl Bausch, ki se je pozneje združila z nemško Hidrio in preimenovala v Hidria Bausch.

Kot smo razkrili v Dnevniku, se je v financiranje prevzema šele sredi letošnjega leta vključila tudi Nova KBM, ki je očitno nadomestila dotedanje financerje. V posojilni pogodbi, ki so jo sklenile Nova KBM in družbe iz koncerna Hidria, je bilo sicer navedeno, da je posojilo v višini 12,5 milijona evrov namenjeno financiranju obratnih sredstev, torej zalog, surovin in materiala, vendar je posojilna pogodba hkrati predvidevala, da bo Hidria Rotomatika posojilo uporabila za financiranje prevzema. Da je bilo posojilo uporabljeno prav za financiranje nakupa družbe Dr. Karl Bausch, med drugim nakazuje tudi podatek, da je morala Hidria Rotomatika Novi KBM pred najemom posojila omogočiti tudi vpogled v pogodbo o nakupu nemške družbe, vsako četrtletje pa ji bo morala sedaj poročati tudi o svojem poslovanju.

matjaz.polanic@dnevnik.si