Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi: "Zdaj je modna muha, da gredo starši v čedalje nižjo starost z vsemi dejavnostmi, ne samo z jezikom. To, da se dojenček mnogih stvari lahko uči, je sicer res, a čisto vsega se vendarle ne more." Najmlajši udeleženec v Sloveniji, ki se je udeležil predstavitvene urice omenjenih tečajev, je bil star osem mesecev, pravi Nina Žerjal iz organizacije Helen Doron Early English Learning Centre, ki pri nas izvaja takšne tečaje, in sicer po licenci, ki je, kot pravi, po svetu uveljavljena že četrt stoletja.

Pri tako zgodnjem učenju angleščine gre pravzaprav za razvojni tečaj v angleščini, pravi Žerjalova. "Mi razvijamo kup sposobnosti otroka in vse skupaj je ovito v angleščino. V glavnem gre za pesmice in igrice, torej dejavnosti, ki so otrokom že tako zelo zanimive. Prek ritma, pesmi, dejavnosti se v možganih tvorijo povezave, s katerimi se dviguje inteligenčni količnik otroka na vseh področjih," dodaja. Čeprav komunikacija na takšnem tečaju poteka v angleščini, po besedah Žerjalove otroci niso zmedeni. "Majhen otrok tudi v slovenščini ne razume vsega. Isto velja za angleščino, zato ga stanje začetnega nerazumevanja ne spravi s tira tako kot starejše otroke."

Ne le jezik, pomembna je kultura

Zelo zgodnje učenje tujega jezika, tudi učenje dojenčkov, ima po mnenju Žerjalove v vsakem primeru koristi. "Kar se otroci naučijo do tretjega ali četrtega leta, se shranjuje v trajni spomin in se kasneje ne more nadoknaditi z nobeno metodo," zatrjuje. Nasprotno dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je zgodnje učenje tujih jezikov koristno, če se nadaljuje, ne pa prekine.

Smiselno za tako majhne otroke je po mnenju Marjanovič-Umekove učenje tujega jezika v naravnem okolju. To pomeni, da bi živeli v nekem jezikovno mešanem okolju ali da bi starša govorila različna materna jezika. A tu gre vedno tudi za identiteto, čustveno in kulturno. "Prav kultura je vedno v ozadju jezika - kdo sem in ne le, kako govorim. Če so družine mešane, imajo tudi izkušnje z različnimi kulturami."

Včasih pa se na primer slovensko govoreča starša odločita, da bosta z otrokom govorila v tujem jeziku. Tega Marjanovič-Umekova ne priporoča. Ravno zaradi manjkajoče kulturne komponente pa tudi zaradi vprašanja, kdaj in kako se bo potem otrok identificiral z materinščino.

Pomembno je, kdo jih uči in kako

V slovenskih osnovnih šolah se lahko otroci tujega jezika učijo že v prvem razredu, a to ni obvezno, pravijo na šolskem ministrstvu. Prvi tuji jezik je obvezen šele v drugem razredu, v četrtem pa si lahko učenec izbere drugi tuji jezik kot neobvezen izbirni predmet. Mnogi otroci pa se s tujim jezikom spoznajo že v vrtcu. Med tistimi, ki to omogočajo, je Vrtec Rogaška Slatina. Ravnateljica Metka Fenko opozarja, da je pomembno, "kako to počnemo in kdo to počne". Pojasnjuje, da metodologija, ki so si jo izbrali, v ospredje postavlja otroka in njegovo aktivno sodelovanje, aktivira vsa otrokova čutila, zaradi integracije vsebin in jezika pa ponuja otrokom priložnost situacijskega razumevanja. Izbrane vsebine pri njih podpirajo cilje kurikuluma za vrtce, izvajalka programa pa je bila jezikovno in strokovno usposobljena. "Menim, da bi bilo koristno izpopolniti osnovna jezikovna znanja angleščine pri vzgojiteljicah," dodaja Fenkova.

Otroci naj bi v projektu pridobivali posluh za tuj jezik, poslušali izgovor tistih glasov, ki jih ni v maternem jeziku, spoznavali jezikovne drugačnosti. "Torej njihovega znanja nismo izmerili z merskimi instrumenti, ampak ob evalvaciji ugotavljali, da so se otroci razumevanja tujega jezika lotili na podlagi dane situacije, se učili jezika kot naravni govorci, obogatili so besedišče z novimi besedami, razvili slušno razumevanje…" Ker gre pri tem za proces, Fenkova tudi težko odgovori na vprašanje, ali so se med otroki pokazale razlike v dojemanju tujega jezika. "Otroci tudi v tako dejavnost vstopajo včasih bolj, včasih manj zainteresirano. V večini pa so z veseljem pričakovali urico tujega jezika."