Kljub temu je vse več znamenj, da je zadolženost Energoplana, ki je imel na zadnji dan lanskega leta pri bilančni vsoti 113 milijonov evrov okoli 87 odstotkov dolžniškega kapitala, že blizu kritične meje. Na to je v zadnjem letnem poročilu opozorila tudi revizijska hiša KPMG. Po njeni oceni je namreč nemoteno poslovanje Energoplana v letošnjem letu v veliki meri odvisno od pripravljenosti bank reprogramirati oziroma prestrukturirati kratkoročna posojila. Presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi je sicer konec lanskega leta znašal skoraj enajst milijonov evrov.

V primerjavi s koncem leta 2009 so se Energoplanove dolgoročne finančne obveznosti do konca lanskega leta povečale za skoraj 80 odstotkov, na 12,7 milijona evrov. Kratkoročne finančne obveznosti so konec leta 2010 znašale 51,9 milijona evrov, kar je malo več kot predlani, kratkoročne poslovne obveznosti pa so se zmanjšale za 20 odstotkov, na 27 milijonov evrov. Energoplan je konec lanskega leta imel še za približno 250 milijonov evrov zunajbilančnih sredstev in obveznosti, od katerih jih za 199 milijonov odpade na poroštva za najeta posojila. Od skoraj 200 milijonov evrov poroštev je Energoplan s 115 milijoni evrov jamčil pri najemu posojila Grepu.

Na vprašanje, ali Energoplan v letošnjem letu servisira posojila do bank, Simon Jan odgovarja, da se "za to trudijo, vendar na njihovo poslovanje v precejšnji meri vpliva dejstvo, da ima družba manj poslov kot lani". V Energoplanu si veliko obetajo od nadaljevanja gradnje stadiona prek podjetja Grep. Izvedbena dela bodo znašala 30 milijonov evrov. "Z banko se Grep že sedem mesecev dogovarja o posojilu za nadaljevanje gradnje stadiona, ki naj bi ga zdaj pridobili v nekaj dnevih," je dejal Jan. Od nadaljevanja gradnje stadiona si v Energoplanu obetajo 15 milijonov evrov, ko se bodo v okviru stadiona gradili razni lokali, pa še dodatne prihodke.

Zadolženost Energoplana, v katerem veliko večino lastniškega deleža obvladuje Zlatko Sraka, se je sicer letos še povečala. Na nedavni skupščini so namreč delničarji soglašali, da se k Energoplanu pripojijo hčerinska podjetja EP Invest, Energoplan Holding in Nova RE. Medtem ko je imel EP Invest konec lanskega leta približno 29 milijonov evrov obveznosti (zunajbilančne obveznosti so znašale dodatnih 46 milijonov evrov), so obveznosti Energoplana Holdinga znašale okoli štiri milijone evrov (zunajbilančnih obveznosti je bilo za 5,86 milijona evrov), Nove RE pa nekaj tisoč evrov.

Za pripojitev treh hčerinskih podjetij so se, tako Jan, odločili zaradi racionalizacije poslovanja. "Po novem bo Energoplanu treba izdelati manj bilanc, hkrati pa se bo skrčilo tudi število zaposlenih," je razložil Jan. V letošnjem letu se je po njegovih besedah sicer število zaposlenih vse skupine Energoplan zmanjšalo iz 200 na približno 140 delavcev.

V lanskem letu je Energoplan ustvaril okoli 94 milijonov evrov prihodkov, kar je tretjina več kot v letu 2009. Čeprav je družba lani ustvarila 492.000 evrov čistega dobička, so se njeni prihodki v prvih šestih mesecih letošnjega leta več kot prepolovili. Medtem ko so po Janovih pojasnilih lani znašali od 35 do 40 milijonov evrov, so jih v enakem obdobju letos dosegli okoli 20 milijonov evrov. Kljub precejšnjemu padcu prihodkov pa Energoplan po zagotovilih Jana tudi letos posluje z dobičkom.

sebastjan.morozov@dnevnik.si