"Do univerzijade je od danes še 492 dni. Pri vsem je nastalo že precej zamude in vprašanje je, ali bomo vse skupaj lahko pripravili pravočasno. V vsesplošnem pomanjkanju denarja lovimo tudi zadnji vlak pri pripravi dokumentacije in 26. septembra bo moral mariborski mestni svet storiti potrebne korake za pridobitev dokumentacije za gradnjo in posodobitev infrastrukture, sprejeti pa bo moral tudi rebalans proračuna za zagotovitev potrebnih sredstev. Čez približno mesec dni bomo imeli novo sejo organizacijskega komiteja in upam, da bomo imeli vse potrebne signale iz mestne občine in države, da tekmovanje lahko izvedemo. Sicer bo veliko vprašanje, če bomo univerzijado sploh lahko pripravili," je pojasnil Vogrinec.

Univerzijada sicer ni posebej pomemben športni dogodek v mednarodnem merilu, če se jo primerja denimo z olimpijskimi igrami ali svetovnimi prvenstvi v nogometu in drugih odmevnih športih, vendar pa bi slaba organizacija tekmovanj vrgla zelo slabo luč na Slovenijo zaradi številnih sedanjih študentov iz prek 70 držav sveta, med katerimi bodo mnogi v prihodnosti prevzeli odgovorna mesta v gospodarstvu, politiki... Tega dejstva se zavedajo tudi organizatorji in predstavniki države, ki so se odločali med tremi možnimi scenariji.

"Že pred nekaj dnevi smo imeli sestanek na ministrstvu za šolstvo in šport. Imeli smo na mizi tri različne scenarije. Da tekmovanje nemudoma odpovemo, da tekmovanje prevzame Slovenija in ga pripravi kjerkoli izven Maribora, če ga v štajerski prestolnici ne bi mogli. Tretja možnost pa je, da združimo moči in pripravimo univerzijado na ustrezni ravni, sicer z omejenimi sredstvi. Tedaj smo podprli to tretjo možnost. Imamo organizacijske komiteje svetovnih pokalov, ki lahko vsa tekmovanja univerzijade pripravijo na visoki svetovni ravni, le curling nam bo vzel nekaj časa za učenje. Vse drugo pa po organizacijski plati imamo," je zatrdil Vogrinec.

Po pridobitni univerzijade 31. maja leta 2008, še v času 'debelih krav', ko je bilo videti, kot da je denarja v izobilju, je napočil čas streznitve in tudi sprva napihnjeni stroški univerzijade so zdaj neprimerno vitkejši. Celotna napovedana naložba izpred treh let naj bi znašala okoli 252,6 milijona evrov, od tega 71,8 milijona za športno infrastrukturo in 158 milijonov za nastanitvene zmogljivosti. Organizacijski odbor pa je 22. marca letos soglasno sprejel načrt investicij, ki jih potrebujejo za izvedbo tega projekta. Njihova vrednost znaša 45 milijonov evrov, od tega je 37 milijonov evrov predvidenih za investicije v Mariboru, Rušah in na Rogli. Država naj bi zagotovila 30 odstotkov vseh sredstev, drugo pa občine, sponzorji in zasebni kapital.

Zato v Mariboru ne bodo gradili skakalnic, ampak bodo smučarski skoki kot edina disciplina potekali izven mariborske okolice; potekali naj bi v Ljubnem, kjer tekmujejo skakalke, ter v Kranju. Vogrinec je dejal, da je nujno potrebno zgraditi le nov tekaški poligon, ki bo kot edina večja investicija v športno infrastrukturo v prihodnje ostal Mariborčanom, ter z novimi cevovodi izboljšati možnost zasneževanja Pohorja. Na tekaškem stadionu bodo potekali tudi biatlonski boji, vse potrebne tehnične naprave pa bodo pripeljali iz Pokljuke. Ledena dvorana v Mariboru, katere gradnja je ostala nekako na pol poti, bo prav tako zahtevala nekaj dodatnih investicij, da jo bodo posodobili, izdelati pa bo potrebno še eno dodatno ledeno površino.

Ta čas potekajo intenzivni pogovori s predstavniki organizacijskih komitejev svetovnih pokalov pri nas, pa tudi Hokejsko zvezo Slovenije, ki bodo sodelovali pri organizaciji, ta pa naj ne bi bila nižja od ravni svetovnih pokalov v Planici, Zlati lisici, Vitrancu, Rogli, Pokljuki. Usklajujejo tudi podrobnosti pogodb, ki jih bodo podpisali.

Prav tako so se že dogovorili z mariborsko univerzo za sodelovanje na treh segmentih, je pojasnil Vogrinec. Ker bo za organizacijo potrebno okrog 5000 prostovoljcev, bodo v to delo vključili študente, najpomembnejše pa bo njihovo izobraževanje, saj je zelo pomembno, da osebe, ki bodo zadolžene za posamezne dejavnosti, te tudi zelo dobro poznajo. Drugi del, ki je povezan s prvim, je zagotavljanje namestitvenih zmogljivosti za študente - prostovoljce, ki ne bodo iz Maribora in okolice. Tretji sklop pa je povezan z Mariborom kot kulturno prestolnico Evrope prihodnje leto. Univerza bo sodelovala pri kulturno - zabavnem programu med univerzijado, zato si želijo, da bi nekatere dejavnosti kulturne prestolnice 2012 povezali tudi z univerzijado leta 2013.