Mleko in kos kruha sta hrana, ko si žalosten, utrujen in ne moreš pojesti ničesar drugega. Ta teden je zaradi posebnih okoliščin v družini sin kupil mleko v trgovini, prav tako nehomogenizirano. A še kava je z njim prazna. Ne, mleka v trgovinah ne kupujemo več. Pijemo surovo mleko iz mlekomata. Prekuhavam ga samo za enoletno vnučko. A za dojenčke in majhne otroke se prekuhava tudi pitna voda iz vodovoda! Mislim, da je tu glavni vzrok: mnogi mladi ne vedo več, kaj je higiena v kuhinji, prehrani.

Natančno s temi besedami nam je Mirjam Kopše, ki mleko redno kupuje v mlekomatu na ljubljanski tržnici, izrazila nasprotovanje gonji, ki zadnje dni poteka proti mlekomatom oziroma prodaji in uživanju surovega mleka. Da bi bilo treba mleko iz mlekomatov vselej obvezno prekuhati, so trdno prepričani v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in nekateri mikrobiologi, tudi Inštitut za varovanje zdravja na svoji spletni strani priporoča pasterizacijo surovega mleka in odsvetuje uživanje surovega, ker je izvrsten medij za rast bakterij.

Ministrstvo za zdravje pa nič ...

Ministrstvo za zdravje doslej ni reklo nič. In če tam molčijo in niso zaukazali opozorilnega napisa na vseh mlekomatih, da je treba mleko iz njih obvezno prekuhati, razlogov za strah, da bi uživanje surovega mleka Slovence dokončno iztrebilo, najbrž ni. Smo pa znani po tem, da radi pademo pod vpliv kolektivnih psihoz: ko so v Veliki Britaniji ponorele krave, smo prenehali jesti govejo juho, ko je izbruhnila ptičja gripa, je z naših jedilnikov izginilo perutninsko meso, ko so v Nemčiji posumili, da bi bile lahko za bakterijo E.coli krive kumare, smo se odrekli tem, ko je pred leti minister za šolstvo (Slavko Gaber) v šole poslal okrožnico, naj ne nabavljajo mleka s 3,5 odstotka tolšče, se je zmanjšalo uživanje vsega mleka. Odkar je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate analiz mleka iz 22 mlekomatov po vsej Sloveniji, pa je drastično upadla tovrstna oblika prodaje mleka.

Zelo pohvalno je, da poleg inšpekcijskih služb zdravje ljudi s tovrstnimi analizami varuje tudi Zveza potrošnikov Slovenije. A se v konkretnem primeru vendarle poraja vprašanje, kakšen je bil njen osnovni namen - zavarovati potrošnika pred domnevno nevarnim mlekom ali od države (v tem primeru ministrstva za kmetijstvo, ki je od lanske pomladi pristojno za nadzor mlekomatov) iztisniti več proračunskega denarja?

Naj pojasnim, zakaj črv dvoma v primeru mlekomatov. Zveza potrošnikov Slovenije je svojo akcijo testiranja mleka izpeljala med 17. majem in prvim julijem. Kmetov o vzorčenju ni obvestila, zato pri tem postopku niso bili navzoči in se pod odvzeti vzorec niso podpisali, kar je pri inšpekcijskem jemanju vzorcev obvezno. Mleko treh kmetij, ki oskrbujejo mlekomate, je zveza označila za zelo slabo, saj je v odvzetih vzorcih odkrila patogeno bakterijo Listerio monocytogenes, a je to odkritje naznanila šele 7. septembra na novinarski konferenci. Torej, več tednov je vedela za nevarno bakterijo v mleku, a o tem ni obvestila niti kmetij, s katerih je izviralo, niti inšpekcijskih služb, pristojnih za ukrepanje. Ali temu lahko rečemo zaščita potrošnikov?

Akcija ZPS je bila tudi neke vrste bumerang, ki se je vrnil kmetijskemu ministru Dejanu Židanu, potem ko je z rebalansom proračuna za leto 2011 skoparil celo pri svojih inšpekcijskih službah, pristojnih za nadzor varne hrane. Kmetijski inšpektorat in veterinarska inšpekcija sta namreč lansko pomlad od zdravstvene inšpekcije prevzela pomemben del pristojnosti nad nadzorom živil. Do prenosa pristojnosti je zdravstveni inšpektorat izvajal nadzor v približno 7600 obratih oziroma prodajalnah živil (tudi v mlekomatih), za katere so zdaj odgovorne inšpekcije, ki sodijo pod Židanovo ministrstvo. Zdravstveni inšpektorat je za analize živil v teh obratih porabil približno 800.000 evrov na leto (mimogrede, nikoli ni opozoril, da bi bilo z mlekom v mlekomatih kar koli narobe, prav tako ni zahteval, da bi na njih moralo pisati, da je treba mleko obvezno prekuhati), minister Židan pa je svojim inšpekcijskim službam za močno povečan obseg dela namenil le skromno povišanje proračuna, zato je bilo pričakovati, da se bo kje zalomilo oziroma da bo zmanjkalo ljudi, časa in denarja za vse dodatne naloge. In zalomilo se je, saj je Zveza potrošnikov Slovenije pojasnila, da se je za testiranje mleka v mlekomatih odločila zato, ker ni nikjer zasledila, da bodo to počele inšpekcijske službe.

Veterinarska inšpekcija mleko iz mlekomatov na vsebnost bakterij analizira letos, lani ga je analizirala le na kmetijah, ki oskrbujejo mlekomate, saj pravijo, da se varna hrana začne pri zdravju živali, ne šele pri živilu živalskega izvora. Pri tveganju v primeru uživanja surovega mleka je treba upoštevati tudi to, za katero državo gre. Slovenija namreč sodi med tiste, ki imajo status proste bruceloze in tuberkuloze, saj je bilo v zgodovini največ težav pri uživanju surovega mleka povezanih prav s tema boleznima.

Kako nevarne so listerije?

Sirarka Irena Orešnik v zvezi z ugotovitvami ZPS poudarja, da so bili kot tokrat surovo mleko iz mlekomatov pred dobrimi petimi leti na zatožno klop neupravičeno postavljeni kmečki sirarji, ki jih je zveza vzela pod drobnogled. Njihove izdelke je opredelila kot zdravju nevarne, a je Orešnikova takrat dokazala, da analiz niso opravili strokovno, nestrokovna pa je bila po njenih besedah tudi razlaga rezultatov. Tudi za analizo mleka iz mlekomatov Orešnikova trdi, da ZPS znova "kar povprek meče slabo luč na surovo mleko in kmete ter je polna nestrokovnih utemeljitev in pristranskega prikazovanja stanja".

Prisotnost Listerie monocytogenes v mleku je problematična, pravi Orešnikova, vendar potrošnikov ne ogroža kar povprek, temveč le občutljive skupine: nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Svojo trditev podkrepi s podatki Inštituta za varovanje zdravja, po katerih je bilo v Sloveniji v zadnjem desetletju manj kot osem registriranih primerov listerioze na leto (letos še nobenega) in še za te ni mogoče reči, koliko jih je bilo posledica okužbe z mlekom ali mlečnimi izdelki. Poleg tega so skoraj vse registrirane osebe z listeriozo starejše od 60 let in povečini z oslabljenim imunskim sistemom. Zato lahko, tako Orešnikova, na izboljšanje stanja v veliko večji meri kot s poostrenim nadzorom vplivamo z znanjem o varni pridelavi, predelavi, prevozu in hrambi surovega mleka ter izdelkov iz njega. "Znanje pa morajo imeti vsi: proizvajalci, nadzorni organi in potrošniki," doda.

Da je prehranjevalna kultura v Sloveniji zašla v slepo ulico, je vidno na vsakem koraku. Na naših jedilnikih so vse pogosteje hitra prehrana ali hrana iz avtomatov, pri nakupu živil je največkrat edino merilo cena (pri avtomobilih so ključni čim večja velikost, čim razkošnejša oprema, čim močnejši motor...), po drugi strani nas zlahka vrže iz tira že vest o tem, da so v štirih vzorcih mleka odkrili bakterijo, in se bomo odrekli vsemu mleku iz mlekomatov.

Da moramo za kakovost svojega življenja, ki je pomembno povezano s kakovostjo prehrane, kaj postoriti potrošniki sami, meni tudi naša sogovornica Mirjam Kopše, redna uporabnica mlekomata. "Z mlekom nisem imela nikoli nobenih težav, je pa res, da se držim nasveta moje mlekarice s pokrite tržnice glede skute in smetane, ki ju tam redno kupujem že 35 let; ko je vroče, takoj domov, nič klepetanja. Ob zadnjih vročinah sem imela posebno vrečko in dve ploščici za hladilno torbo. Najverjetneje je to vzrok morebitnih težav; ljudje kupijo mleko in ga predolgo nosijo domov. Mleko vedno nalivam v steklenico. Po uporabi jo dobro pomijem! Preden nalijem mleko, jo doma oplaknem z vročo vodo. Saj tako smo delali tudi prej. Posebej pa me veseli, da gre denar, gotovina, takoj v žep kmeta. Še bolj me veseli, da ima kmetija iz Zavrha pod Šmarno goro mlade naslednike, ki trdo delajo. Spoznala sem jih ob praznikih lanskega decembra, ko so kupcem podarjali steklenice in želeli vesele praznike."

Neželena konkurenca?

V Sloveniji je trenutno 92 mlekomatov. Prvega je aprila 2009 postavil kmet Tomaž Mis. Razlog so bile izjemno nizke odkupne cene mleka, ki so jih kmetom ponujale slovenskega mlekarne. Nekateri so posledično začeli mleko prodajati v Italijo, drugi so postavljali mlekomate, tretji oboje. Ker se prodaja mleka iz avtomatov nezadržno širi, je to seveda konkurenca mlekarnam, zato ne preseneča, da so se nekatere že javno ogradile od mlekomatov, s katerimi nočejo imeti nič skupnega, čeprav isti kmetje, ki so zdaj na zatožni klopi ZPS, mleko oddajajo tudi njim.

Naj si za konec sposodim misli in opozorilo Mirjam Kopše, da bi morali v Sloveniji biti plat zvona pri oporečni vodi iz nadzorovanih vodovodov, ne pri mleku iz mlekomatov: "A ne iz inšpekcij, ne iz zavodov za zdravstveno varstvo, ne iz parlamenta, kjer sedijo tudi poslanci-župani, ni glasu! Vlada potuje dalje skozi puščavo in minister Roko (Roko Žarnić, minister za okolje in prostor, op.p.) je tiho. Atrazina v vodi se s prekuhavanjem ne uniči in mangan v pitni vodi v Prekmurju, na Dravskem polju in še kje s tišino vse strokovne javnosti ubija naše vnuke!"