Tako je pred šestdesetimi leti, prav v letu, ko je začel izhajati Ljubljanski dnevnik, padla odločitev o dokončni usodi štirih starih zgradb v središču Ljubljane. Septembra 1951 so se morali Ljubljančani posloviti od Figovca, poslopja, v katerem je od leta 1776 delovala znana ljubljanska gostilna. Za gostiščem je bilo veliko dvorišče s hlevi za štirideset konj, kjer so furmani "parkirali" svoje vozove in vprege, nato pa so se lahko okrepčali v gostilni, v katero so redno zahajali tudi meščani. Po rušitvi zgradbe se je gostišče Figovec preselilo v pritličje hiše na začetku Gosposvetske ceste. Tako so se Ljubljančani poslovili od stare krčme, od tradicije in spominov, hkrati pa se je umaknila tudi cestna ovira, ki je dolga leta kljubovala razvoju in napredku središča Ljubljane.
Za Figovcem, stavbo, v kateri se je leta 1800 gostilničarju in podjetniku Mihaelu ter njegovi ženi Heleni kot drugi otrok rodil Prešernov prijatelj, zbiralec ljudskih pesmi in založnik Andrej Smole, so prišle na vrsto za rušitev tudi zgradbe, v kateri so bili prostori podjetja Jugoreklam, bivša Zoltanova hiša ter skladišča in hlevi za Figovcem.
Fotografije tedanjih Dnevnikovih fotoreporterjev hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.