V primerjavi z julijem lani se je povprečna bruto plača nominalno povečala za 1,3 odstotka, povprečna neto plača pa za 1,5 odstotka, vendar pa realno le za 0,4 oziroma 0,6 odstotka. V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača po podatkih Ajpesa na letni ravni povečala za 1,3 odstotka, medtem ko se je v javnem sektorju celo za nekaj evrov znižala.

V večini dejavnosti so se plače znižale

Povprečna plača se je julija znižala v vseh regijah, najizraziteje v spodnjeposavski (bruto plača za 8,1 in neto plača za 6,5 odstotka) in goriški regiji (za 4,2 oziroma 4,1 odstotka). Najmanj, za nekaj desetink odstotka, se je znižala v savinjski in obalno-kraški regiji.

V zasebnem sektorju je po podatkih Ajpesa julijska povprečna bruto plača znašala 1444 evrov, kar je 1,6 odstotka manj kot mesec prej, v javnem sektorju pa 1815 evrov bruto ali 1,1 odstotka manj kot junija. Povprečna plača se je znižala v večini dejavnosti, najopazneje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (bruto za 9,1 in neto za 7,7 odstotka) ter v gradbeništvu (za 4,7 oziroma 4,3 odstotka). Med redkimi dejavnostmi, v katerih se je povprečna plača zvišala, sta promet in skladiščenje (bruto plača za 5,2 in neto plača za 4,5 odstotka) ter rudarstvo (za 3,5 oziroma 2,6 odstotka).

Od julija lani se je povprečna plača nominalno najbolj povečala v dejavnosti prometa in skladiščenja (bruto plača za 9,6 odstotka in neto plača za 8,6 odstotka). Med dejavnostmi, v katerih se je povprečna plača povišala, so tudi predelovalne (tako bruto kot neto za 1,8 odstotka), trgovina (bruto za 2 odstotka in neto za 2,2 odstotka) in gostinstvo (bruto za 1,3 in neto za 2,4 odstotka).

Po drugi strani se je od julija lani povprečna plača znižala v kar desetih dejavnostih, najbolj v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (bruto za 1,7 odstotka in neto za 1,5 odstotka). Povprečna bruto plača je med drugim nekoliko upadla tudi v gradbeništvu in v večini dejavnosti javnega sektorja. Med regijami je v zadnjem letu povprečna plača najbolj porasla v obalno-kraški, bruto za 2,7 in neto za 2,5 odstotka, najmanj pa v pomurski regiji, za 0,2 oziroma 0,1 odstotka.

Najnižje plače prejemajo snažilke, varnostniki, gostinci ...

Najvišjo povprečno plačo so julija prejeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer 2104 evrov bruto oziroma 1292 evrov neto. Le nekoliko nižja je povprečna plača v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Na drugi strani so zaposleni v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (čiščenje, varovanje, pakiranje...), kjer so julija v povprečju zaslužili 983 evrov bruto oziroma 681 evrov neto, ter v gostinstvu (bruto 1084 evrov in neto 738 evrov). V predelovalnih dejavnostih, ki zaposlujejo največ ljudi, je povprečna neto plača znašala 876 evrov, v trgovini 874 in v gradbeništvu 813 evrov.

V javnem sektorju imajo po podatkih Ajpesa najvišjo povprečno plačo v državnih agencijah (2274 evrov bruto) in v vladnih službah (2226 evrov bruto). Povprečna bruto plača v zdravstvu znaša 1960 evrov, v kulturi 1831 evrov, v izobraževanju pa 1790 evrov.

Daleč najvišja povprečna plača je že tradicionalno v osrednjeslovenski regiji (1677 evrov bruto oziroma 1067 evrov neto), medtem ko imajo vse druge regije, z izjemo obalno-kraške, kjer znaša povprečna neto plača 979 evrov, nižjo povprečno plačo od slovenskega povprečja. Najnižje plače prejemajo v pomurski (870 evrov neto) in notranjsko-kraški regiji (881 evrov neto).