Priznam, da že dolgo nisem slišal bolj smešne izjave. Si predstavljate, da bi vsi molčali tako dolgo, dokler ne bi novinarji začeli lepo govoriti o njih. Potem imamo lahko popoln mrk slike na televizijskih ekranih. Oziroma bi vsi ti izginili z zaslonov. Najverjetneje bi bili mnogi veseli, saj imajo že dovolj sprenevedanj in prodajanj bučnic. Kot tisti župan, ki se najprej hvali, da je podkupoval državne uradnike in se pri tem počutil kot mafijec, potem pa slavnostno prebere uradno izjavo, kako ni nikdar nikogar skušal podkupiti. Vsem tem bi se moralo z dekretom vzeti besedo. Jim zapreti vrata na vse televizije. Jih ignorirati.

Tako kot bi morali ignorirati vse, kar osumljeni v zadevi Patria prodajajo javnosti. V bistvu je vse podrejeno izvabljanju spektakelskih učinkov. Bolj ko so absurdni, bolj so smešni. Več ko se proizvede nenavadnih domislic, bolj se televizijske kamere gnetejo okoli protagonistov. Temu se je težko upreti. Recimo, kaj je boljšega kot posneti venček žlahtnih iz arzenala Janeza Janše: "Tudi danes, ko se dogaja ta politični proces, se bo Slovenija zadolžila za deset milijonov in nekaj sto ljudi bo izgubilo službe." Ali pa tisto, kako se sodnica boji javnosti enako kot vojaško sodišče pred 23 leti. In da je zamudil v sodno dvorano po prvi verziji zato, ker je bila pred dvorano neznosna gneča fotografov in kamer, po drugi verziji pa, ker so se taisti nadležni snemalci morali umakniti iz sodne dvorane.

Skratka, cirkus je začasno prekinjen. Nadaljevanje je pod vprašajem. Obstajata dve možnosti. Prva je preprosta. Vse je čista izmišljotina. Vse so nam podtaknili. Najprej patrie in potem vse tiste znanstvenofantastične zgodbe okoli provizij in posrednikov. Neke sfabricirane poldokumente s polno domišljije in pridobljene na sumljiv način. Dovolj razlogov, da vsi osumljeni preprosto izjavijo: mi ne priznavamo tega sodišča. Iz tega radikalnega zanikanja pa izhaja tudi druga možnost. V deželi, kjer ni več nobenega zaupanja v državne institucije, vključno z državnim zborom, se je treba opreti na vse nas. Ker gre za javno sojenje, naj se razpiše referendum. Skupaj z družinskim zakonikom naj se ljudstvo odloči, ali so osumljeni krivi ali ne. Kaj je bolj naravnega od tega. Zakaj bi neka sodišča odločala o stvareh, ki so del nas vseh. Janez Janša je naš. Tako ali drugače.

Vse tisto, kar smo zamudili na Roški, lahko zdaj popravimo na Tavčarjevi. Z nacionalko na čelu. Če je pred 23 leti zamočila na celi črti in ima še vedno slabo vest, je zdaj pravi čas za rehabilitacijo. Lahko se izkaže na tisoč načinov. Tudi tako, da Rosvita Pesek v Odmeve vabi vse mogoče strokovnjake z gospodom Lovrom Šturmom na čelu. Naj ti neodvisni možje tej farsi dajo pravo ime in podobo. Tudi tako, da Rajko Gerič pred sodiščem ponosno izjavi, da je vse v javnem interesu. Zdaj, ko se po sodni poti nadenj spravlja ena firma iz Zasavja, je pravi čas, da nacionalka ubrani dobro ime. Ona je tam zato, da odločno pove, kako imamo davkoplačevalci pravico vedeti, kako nekateri posamezniki v tej državi prihajajo do kreditov. Ali kako jim kakšna branjevka na trgu zastonj v vrečko potisne solato. Ali pa neki oštir ne zahteva plačila za dvojni špricer.

Ja, pred nacionalko so svetli novi časi. Naj vse svoje kadre pošlje s kamerami po Sloveniji, pa da iščejo vse te zaslužkarje in prevarante. Recimo, za začetek naj ustavijo na cesti vse, ki vozijo avtomobile, daljše od štirih metrov. In naj potem ti pred kamerami dokazujejo, kako so se prigrebli do teh makin. Ali pa hodijo trkat na vrata vsem, ki imajo hiše in stanovanja, večja od stotih kvadratnih metrov. In polovijo vse dame, ki nosijo pete, višje od petih centimetrov.

Televizija naj se spremeni v eno veliko sodno dvorano. Zakaj bi se lumpom sodilo le v Pogledih Slovenije ali pa v Svetu na Kanalu A in nenazadnje v Tedniku.

Čas je za splošno hajko. Veliki brat bo postal velik tožilec. Vsako izmikanje bo takoj kaznovano. In če predsednik vlade Borut Pahor izjavi, da se on ne bori za oblast, temveč za reforme, lahko podobno izjavi nacionalka: mi se ne borimo za dober program, temveč za to, da namesto drugih razgalimo vso nesnago te dežele.

Najprej pa se spodobi, da počisti v lastni hiši. Le kaj tam še počne oddaja Studio City? Enourni tujek, ki je padel z neba. Kjer se ne pojavi nobena harmonika in redko Janez Janša. Prostor pa dobivajo neki uvoženi avtsajderji in komentatorji. Oddaja, ki se v tednu vsesplošnega cirkusa popolnoma izogne našim junakom, ki iz sodišča delajo vaški teater, in si upa nekje vmes brez besed napisati grafit na steno: Slovenija, moja Patria…