Po besedah Boštjana Marka Turka, pobudnika spomenice, ki so jo podpisali številni vodilni ljudje iz slovenske stroke, je gradnja terminalov čisti ekološki nesmisel. "Vse opravljene študije so pokazale, da je Italija pri pridobivanju gradbenih soglasji pozabila na tri ključne dejavnike, ki utemeljujejo našo spomenico. Tako v primeru gradnje plinskega terminala obstaja možnost naleta tankerjev, izpustov strupenih snovi iz velikih sistemov cevi in ne nazadnje tudi možnost terorizma. Ne morem si predstavljati, da bi vso zadevo razneslo, da bi vse šlo v zrak. To bi bila katastrofa."

Njegova sogovornica klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je pripomnila, da so študije, ki kažejo na nevarnost terminalov, opravile inštitucije in ne morda "goreči naravovarstveniki". "Enkrat za spremembo se je zgodilo, da si je slovenska stroka v nečem enotna, prav tako tudi javno mnenje," je dejala Kajfeževa in dodala, da načrtovalci terminalov ignorirajo znanosti ter da je želja po kapitalu prevladala nad naravo.

"Izoblikoval se je neki nacionalni "ne" temu projektu. In tako je tudi prav. Ne moremo dopustiti, da bo temeljni obelisk naše obale plinohram. Preprosto ne moremo," je nadaljeval Turk. Podpisniki spomenice pravijo, da ima Slovenija neodtujljiv status morske države, ki temelji na enkratni danosti njene lege v severnem Jadranu, ta pa je kot ekosistem zaradi svoje plitkosti še posebno občutljiv, zato bi gradnja plinohrama resno ogrozila njegov obstoj.

"Dejstvo, da lahko Italija zdaj vsak čas začne graditi plinohram, je naravnost grozljivo," je dodal Turk, ki še vedno upa, da bo slovenska vlada nasprotovala gradnji. Tako zdaj pobudnikom preostane le čakanje na ukrepe slovenske in italijanske vlade ter zbiranje in privabljanje še več ljudi, ki jim ni mar za ekosistem slovenske obale.