Že bežen pogled na osnovne podatke obeh reprezentanc odkrije, da imajo slovenski igralci v primerjavi s finskimi prednost v višini, kar naj bi v odbojki prinašalo korist predvsem v bloku, a od te prvine Slovenija v uvodu tekme ni imela nobene koristi. Finci so si zmago v prvem nizu zagotovili že do prvega tehničnega premora, saj so izkoristili slovensko zmedenost in neodločnost, ki je spominjala na prvi niz iz dvoboja proti Srbiji. Takrat se je za slab začetek izpostavilo neposrečeno izbiro začetne postave, a včeraj ta izgovor ob imenih Flajs, Pajenk, Šket, Kamnik, Vinčić in Urnaut ni mogel zdržati. Bojazljivi zajec se skriva nekje drugje, saj je vsak, ki je izbrano vrsto spremljal med pripravami in je zraven zdaj na Dunaju, hitro ugotovil, da so Slovenci na EP preveč nesproščeni in zakrčeni.

Kaj pomeni, ko slovenski reprezentanti enkrat začnejo dihati kot eno, se glasneje spodbujati in predvsem izrabljati svoj potencial, je potrdil drugi niz, ki je bil pravo nasprotje prvega, kar zadeva stanje duha v slovenski reprezentanci. Pri 3:2 v tem delu igre je Slovenija prvič na tekmi povedla, z boljšim sprejemom pa Vinčiću ni bilo težko deliti uporabnih žog za dosego serije lahkih točk. Pohod do izenačenja je za kratek čas ustavila rahla poškodba Andreja Flajsa, ki se je na srečo kmalu vrnil. Slabše je tokrat desnico vihtel Alen Šket, po vstopu Mitje Gasparinija pa se na korektorskem položaju ni kaj bistveno spremenilo, a le za kratek čas. Ključno točko v drugem nizu je namreč prispeval ravno Izolan, ko je z bombo postavil rezultat na 20:18 in prekinil nalet Fincev, ki so ponovno nevarno ogrožali do tedaj varno slovensko vodstvo.

Prav takšno akcijo je potreboval Gasparini za obnovitev načete samozavesti, ki je v tretjem nizu končno začel potrjevati svoj napadalni potencial. Z zaključevanjem slovenskih napadov ni bilo več težav, a kaj ko je bilo enako na finski strani. Napete in dolge točke so se vrstile, s čimer je bila na preizkušnji mirnost živcev, bolje pa so jih v zaključku niza krotili Finci, ki jih ni zmedel niti zaostanek s 14:17.

Sedanja slovenskega reprezentanca se je tako znašla pred največjim izzivom do zdaj – ali dobiti naslednja dva niza in v četrtfinalu evropskega prvenstva pomeriti moči z legendarno Italijo ali pa preostanek šampionata stare celine spremljati iz domačega naslonjača. Priti do izenačenja na 2:2 ni bil problem, pa čeprav je bil glavni slovenski motivator Sebastijan Škorc nokavtiran tik pred koncem četrtega niza, ko je dobil žogo s silovito hitrostjo naravnost v obraz. Precej drugačna zgodba je bila v tajbrejku, ko je Finska na hitro povedla s 3:0, nato Slovenci niso imeli nobenih pravih priložnosti za zasuk, preveč pa je bilo tudi pritoževanja na sodniške odločitve.