Četudi je del poslabšanja logična posledica številnih stečajev in prisilnih poravnav gradbenih podjetij, ki pomenijo začasno zaustavitev nekaterih projektov, so težave še veliko širše. Direktor zbornice gradbeništva Jože Renar meni, da se bo padec panoge nadaljeval. "Letos je zanj značilen večji razkorak med upadom na zgradbah (44,2 odstotka) in upadom na gradbeno-inženirskih objektih (15,2 odstotka), ki kaže na padec zanimanja komercialnih investitorjev za investiranje v Sloveniji," je dejal Renar in opozoril, da je to slaba napoved za gospodarsko perspektivo vse države v prihodnjih letih.
Država se najlažje odpove investicijam v gradbeništvo
Gradbeništvo kot gospodarska panoga izvaja takšne vrste investicij, ki se jim vlagatelji v času globalne gospodarske krize najlažje odrečejo, kar še posebno velja za našo državo. "Tako je zastala gradnja novih prometnic, šol, vrtcev, zdravstvenih domov, industrijskih hal in vseh drugih gradenj za javne potrebe," je pojasnil Gorazd Humar iz Primorja. S tem, ko država znižuje investicije v gradbeništvo, si na neki način dela medvedjo uslugo, ne gre namreč pozabiti, "da ima gradbeništvo multiplikatorne učinke na preostale veje gospodarstva v razmerju ena proti tri," je dejal Humar. To pomeni, da vsak evro investiran v gradbeništvo, pomeni tudi tri evre investicij v spremljevalne dejavnosti.
Poleg pomanjkanja investicij k težavam v gradbeništvu močno prispeva tudi neenakovredno in neenakomerno razporejanje investicijskih programov. Po mnenju Humarja so zlasti problematični tisti iz državnih sredstev, ki predstavljajo enega izmed razlogov za kolaps gradbeništva. "Država bi zato morala v tem pogledu nastopati kot regulatorni element za enakomeren razvoj slovenskega gospodarstva oziroma gradbene panoge," je povedal Humar. To ji še ne uspeva najbolje, a do določenih sprememb mora priti doma, saj iz EU večje pomoči ni pričakovati.
Rešiti se moramo sami
Stagnacija gospodarstva EU dodatno otežuje razmere, saj pomeni zmanjševanje komercialnih investicij v gradbeništvu. "Te bodo v mnogih državah nadomestili z pospešeno gradnjo infrastrukturnih objektov in s tem zaposlili velik del presežnih zmogljivosti ter na ta način spodbudili nov razvojni ciklus v vsem gospodarstvu," je dejal Renar, a dodal, da v Sloveniji temu ni tako.
Čeprav bi se lahko od evropskih gospodarstev veliko naučili, neposredne pomoči ne gre pričakovati. Po Humarjevi oceni je namreč vsaj 90 odstotkov slovenskega gradbeništva usmerjenega v izvajanje del na domačem trgu, medtem ko vstop na nove gradbene trge ni niti preprost niti poceni. To je praktično nemogoče brez pomoči bank, ki se množično umikajo iz sektorja gradbeništva. Zaradi pomanjkanja sredstev tako propadajo podjetja, ki imajo vso izvedbeno organizacijo, znanje, usposobljene inženirske izvedbene time, a ne morejo priti do dela, tudi če na trgu obstaja povpraševanje.
Ob splošnem počasnejšem okrevanju gospodarstva, nizki konkurenčnosti ter mačehovskem odnosu bank in države bo prišlo v gradbeni panogi do novih zaostrovanj, kar bo pomenilo nov val ukinjanja delovnih mest. "Vendar bo tokrat za razliko šlo za kvalitetna delovna mesta, ki jih ne bo več mogoče zlahka nadomestiti," je opozoril Renar. Država mora zato uvesti spremembe, ki bodo težile k ustvarjanju služb in ne socialnih problemov.
jan.bratanic@dnevnik.si
