Treba je le biti bolj inovativen in delodajalca v poplavi prijav opozoriti nase, ugotavljajo Finance in kot dokaz objavljajo izkušnje nekaterih bralcev.

Danijel Kurinčič, ki si ta hip kruh služi pri podjetju Domenca Labs, razkriva, da se da službo dobiti, če veš kaj bi rad počel. Kurinčič pravi, da ni šel na fakulteto zato, da bi mu ta našla službo, ampak je že kot študent sam začel iskati podjetja, za katera bi delal in bi bilo delo zanimivo. Delo, ki ga trenutno opravlja, je dobil prek poznanstev. V prejšnji službi je namreč spoznal sodelavca, ki je kmalu zamenjal službo in odšel v Domenca Labs . Ker se po določenem času, kjer je bil zaposlen ni več dobro počutil, ga je omenjeni sodelavec priporočil sedanjemu delodajalcu. Prvih šest mesecev je delal prek pogodbe. Ko se je podjetje začelo intenzivneje razvijati, je bil med prvimi, ki so mu ponudili redno zaposlitev. Kurinčič je za poslvni devnik povedal, da tudi sicer nima slabih izkušenj pri iskanju službe. Po njegovem mnenju so težava visoke brezposelnosti pri mladih predvsem v njih samih. Nimajo samozavesti, nimajo energije, večina živi pri starših. Kurinčič meni, da se le majhen odstotek mladih odloči najti delo, ki bi jih veselilo. Če znaš delati nekaj, kar nekdo potrebuje, se bo takoj našla služba, ugotavlja Kuriničič.

Svojo izkušnjo z iskanjem zaposlitve je opisala tudi Jasmina Klepac, trenutno zaposlena kot svetovalka za kreditne posle v Unicredit banki. Službo je začela iskati leto dni pred zaključkom diplome na ljubljanski fakulteti za upravo. Na številne prošnje je dobivala negativne odgovore, zato se je že med študijem prek študentske napotnice zaposlila pri Unicredit banki. Po končanem študiju je tak način zaposlitve odpadel, zato se je lotila pisanja novih in novih prošenj, a žal brez uspeha. Po vsem tem pravi, da si sploh ne predstavlja, kako je sploh možno dobiti službo prek razpisov. Priložnost pa se ji je ponudila v Unicredit banki, ki je takrat odpirala nove poslovalnice po Sloveniji. Jasmina pravi, da je bilo zanjo lažje, saj so jo v podjetju poznali in so vedeli, da je zanesljiva. Sovrstnikom svetuje, naj si če tudi delajo v strežbi ali opravljajo priložnostna dela, poskusijo čim prej najti službo, ki jo bodo lahko zapisali v svoj življenjepis. Človek se mora čim prej najti in vedeti, kaj mu bo koristilo v prihodnosti.

Po mnenju ekonomista Anžeta Burgerja je slovenski trg dela preveč tog in preveč omejujoč za podjetja. Burger je za poslovni dnevnik povedal, da bi morale reforme iti v smer večje prožnosti trga in lažjega odpuščanja. Takega mnenja je tudi ekonomist Rasto Ovin, ki trdi, da je veliko ljudi brezposelnih, ker niso prilagodljivi in gledajo samo na to, da bi dobili delo za nedoločen čas v domačem okolju. Po njegovem mnenju je zdaj na voljo tudi preveč različnih vrst zaposlitvenih pogodb, med njimi študentsko delo, ki po njegovih besedah ustvarja dvorazredni trg dela.

V mesecu avgustu so podjetja najbolj iskala delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Po viru Zavoda RS za zaposlovanje je bilo za ta dela v prejšnjem mesecu na voljo kar 618 prostih delovnih mest. Potrebovali so kar 574 zidarjev, 476 varilcev, 410 elektroinštalaterjev, 409 tesarjev, 380 delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, 371 voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, 351 natakarjev, 327 prodajalcev in 301 čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah.