Da je Slovenija glede fleksibilnosti trga dela dobila zelo slabe ocene, je po Rožičevi oceni neutemeljeno. "To potrjuje 110.000 brezposelnih, vse večje število samozaposlenih in čedalje več brezposelnih starejših delavcev," je dejal Rožič in ob tem opozoril, da je Slovenija na tem področju dobila podobne ocene kot ena najbolj uspešnih držav na svetu - Švedska. "Konkurenčnost bi seveda povečali, če bi delali za 200 ali 300 evrov, če bi uvedli delo otrok in nočno delo žensk, vendar pa je to pot, po kateri pač ne moremo iti," je bil nekoliko ironičen Rožič.
V ZSSS menijo, da je v Sloveniji potrebna drugačna usmeritev. Ker so prepričani, da sedanja višina minimalne plače (572 evrov neto) kljub lanskemu skoraj 23-odstotnemu dvigu še vedno ne omogoča dostojnega življenja, predlagajo, da se spremeni njena definicija. Sedanjo definicijo, po kateri se v minimalno plačo vključuje tudi vse dodatke z izjemo nadur, bi v ZSSS spremenili tako, da se vanjo ne bi več vštevali dodatki za posebne pogoje dela, za neugoden delovni čas, delovno dobo in delovno uspešnost.
Po oceni ZSSS je namreč sedanja definicija minimalne plače škodljiva. "Poleg tega, da povzroča uravnilovko v spodnjih plačnih razredih, se z njo delavcev ne motivira. Zaradi sedanje definicije imajo enako minimalno plačo tisti, ki delajo ponoči, kakor tudi tisti, ki delajo podnevi, in prav tako tisti, ki so v podjetju že več kot 20 ali 30 let," je dejala svetovalka ZSSS Andreja Poje. Predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je prepričan, da minimalna plača ne ogroža gospodarstva, ocenjuje, da je zaradi sedanje definicije minimalne plače na ta način prikrajšanih od 70 do 80 odstotkov prejemnikov minimalne plače.
Minimalno plačo sicer trenutno prejema nekaj več kot 42.000 oseb ali slabih sedem odstotkov vseh zaposlenih; od tega v predelovalnih dejavnostih skoraj 29 odstotkov zaposlenih, v trgovini pa 16,3 odstotka.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je prepričan, da "v tem trenutku poseganje v minimalno plačo ni smiselno". "Po naši oceni bi to povzročilo dvig stroškov dela, kar bi dodatno zmanjšalo konkurenčnost in še povečalo brezposelnost," je povedal Hribar Milič. Na ugotovitev, da lanski 23-odstotni dvig minimalne plače ni povzročil izgube kar 75.000 delovnih mest, kakor so v črnem scenariju napovedovali na GZS, je Hribar Milič odgovoril, da se glede posledic niso zmotili.
"Učinek se sicer ni v takšni meri pokazal v številu brezposelnih, se je pa zato zmanjšala konkurenčnost našega gospodarstva. Ker je odpuščanje predrago, so podjetja obdržala svoje zaposlene, to pa je obenem povzročilo, da so se izgube povečevale in da niso mogla vlagati v razvoj. Posledice so vidne pri zmanjšanju likvidnosti, stečajih, plačilni nedisciplini in neplačevanju prispevkov," je opozoril predsednik GZS. Spremembe plačnega sistema, ki jih zagovarjajo v sindikatih, bi bile po njegovem možne le ob zmanjšanju rigidnosti delovne zakonodaje in znižanju davčnega primeža.
Miloš Pavlica, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pričakuje, da bo ZSSS dala pobudo za spremembo zakona o minimalni plači v Ekonomsko-socialni svet (ESS). Odgovoru na to, kakšno je trenutno stališče vlade, se je izognil, je pa napovedal, da ga bodo oblikovali do seje ESS.
