Skoraj identični sondi Grail A in Grail B bosta izvajali natančne meritve Lunine težnosti, pri čemer bosta razkrivali porazdelitev mas ter gostoto in sestavo različnih notranjih plasti Lune do njenega jedra. Okrog Lune bosta krožili v isti orbiti in sledili druga drugi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Robotski sondi v velikosti pralnega stroja so v vesolje izstrelili z raketo tipa delta 2 brez posadke. Proti Luni sta danes ob 9.08 po lokalnem času poleteli z vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi. Sondi bosta do cilja nato ločeno potovali kar tri mesece in pol, pri čemer bosta prepotovali več kot štiri milijone kilometrov.
Ob prihodu bosta sondi potrebovali še dva meseca, da se naravnata v orbito. Njuna misija merjenja gravitacijskih sil bo nato trajala 82 dni in ko se bo predvidoma pozno spomladi prihodnje leto končala, bosta sondi krožili 16 kilometrov nad Lunino površino. Razen v primeru spremembe načrtov bosta po poročanju ameriške tiskovne agencije AP nato treščili v Luno.
Od začetka vesoljske dobe leta 1957 je Luno raziskovalo že 109 misij, po njeni površini pa se je doslej v okviru šestih pristankov sprehajalo 12 ljudi. Na Zemljo so prinesli okoli 380 kilogramov kamenja in zemlje, ki jih še vedno analizirajo. A Luna štiri desetletja po prvem pristanku na njej še vedno privlači s številnimi nepojasnjenimi vprašanji, so prepričani v Nasi.
Najnovejša robotska misija je sicer že druga po vrsti, odkar se je julija končala 30-letna zgodovina vesoljskih poletov ameriških raketoplanov. Nasa je namreč v začetku avgusta proti Jupitru poslala robotsko sondo Juno, ki bo opravila doslej najdaljšo pot v zgodovini vesoljskih plovil na sončni pogon.
