Če zanemarimo, da so pritožbe prispele napisane v tujem jeziku, je vsebina jasna: za Anuško in Walterja (gospa govori slovensko) je rušenje nepravično, a inšpektorica Aleksandra Velkavrh ga je potrdila tudi na javni tribuni s prizadetimi lastniki spornih objektov v Triglavskem narodnem parku junija letos: "Objekt bomo porušili, ker je črna gradnja. Takih je na območju parka okoli 400, od novembra 2010 pa se posebni inšpektor ukvarja z okoli 140 spisi te vrste."
Župan Franc Kramar se je včeraj strinjal z rušenjem: "Ne morem in nočem oporekati zakonom lastne države. Verjamem v legalnost postopka, vsakdo je imel in ima na voljo vse pravne možnosti, da zaščiti svoje pravice. Občina Bohinj je pozvala vlado, da preuči leta 2003 izdan poseben prostorski akt, ki taka rušenja omogoča. Država ga do lani ni izvajala, sprejem novega zakona o TNP pa je očitno zadevo spremenil."
Prav iz Bohinja so inšpektorje največkrat javno pozvali, naj ukrepajo in zaščitijo okolje. Problem je le v tem, da so zdaj v postopkih predvsem samoprijavitelji, ki so svoje črne gradnje prijavili: "Želimo urediti celotno področje. Na leto je v vsem parku zaznati na novo nekaj deset črnih gradenj, v zadnjem času manj," je ob soočenju s prizadetimi lastniki spornih objektov povedala glavna inšpektorica. Velika večina je počitniških objektov, ki so nastali iz hlevov, senikov, planšarskih objektov. Nekateri stojijo desetletja in zato so mnogi lastniki prepričani, da bi jih lahko legalizirali. Ker gorenjske občine na območju TNP niso pravočasno sprejele prostorskih aktov, je leta 2003 država sprejela dokument in z njim posredno opredelila črne gradnje. Za rušenje naj bi bilo sicer izdanih že nekaj deset odločb, a vse še niso dokončne.
