Pred dvema letoma smo v prestolnici praznovali 140. obletnico organiziranega gasilstva v Ljubljani, poklicna enota pa je bila ustanovljena leta 1922. Tega leta sta iz prostovoljnega gasilskega društva izšli Gasilska brigada Ljubljana in Reševalna postaja. Oktobra 1949 so v Ljubljani pripravili 1. ustanovni kongres Gasilske zveze Slovenije, 2. kongres pa je potekal od 31. marca do 1. aprila 1951.
Pred 60 leti, ko je luč sveta ugledal Ljubljanski dnevnik, je bilo v Sloveniji 810 gasilskih društev in 1096 gasilskih čet, društva pa so štela 41.485 članov. Ljudje so se v gasilska društva združevali predvsem zato, da bi preprečevali in gasili požare, druženje pa je članom pomenilo veliko več kot samo boj z ognjenimi zublji. Gasilci poleg strokovnosti in požrtvovalnosti dokazujejo, da so požrtvovalni, družabni, predvsem pa solidarni ljudje, saj skrbijo za družabno življenje in sosedsko pomoč. Pri nas se gasilci ločijo na prostovoljne in poklicne. Slovenski prostovoljni gasilci so združeni pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, poklicni gasilci pa se povezujejo v Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Prostovoljno gasilstvo je v primerjavi z drugimi državami pri nas zelo razvito.
Za to, da so gasilci vseskozi strokovno usposobljeni in da je njihova oprema brezhibna, so potrebne redne gasilske vaje. Utrinke z ene takih vaj je davnega leta 1951 v objektiv svojega aparata ujel tedanji Dnevnikov fotoreporter Vlastja Simončič.
Objavljene fotografije hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
