Lena je dnevnik pričela pisati maja leta 1941, tako da se ta v prvih vnosih ne razlikuje od povprečne najstnice. Pisanje o šolski ljubezni, slabih ocenah in odnosov s prijatelji pa se drastično spremeni nekaj mesecev kasneje, ko se je 9. septembra življenje v Leningradu spremenilo v pekel.
Lena podrobno in iskreno opisuje težave, s katerimi se je soočala njena družina, ko je bila lakota na višku. Zapisala je tudi, da je njena družina morala žrtvovati družinsko mačko, da bi iz nje naredili juho in še nekaj hrane za nekaj dni. "Nikdar nisem vedela, da je mačje meso tako dobro in sočno. Dobro bi bilo, če bi lahko dobili še kakšno,“ je napisala Lena. Dekle se je kasneje moralo soočiti tudi s smrtjo v družini, ko je obleganje vzelo svoj krvni davek.
Dnevnik je bil objavljen šele sedaj, pred tem pa je od leta 1962 miroval v Sovjetskem državnem arhivu, kamor je prišel po zaslugi donacije. Ponovno ga je odkril zgodovinar Segej Jarov. "Kakovost pisanja v dnevniku me je pri priči omamila. Mnogi odlomki so me spomnili na izkušnje Ane Frank v Amsterdamu. Oba dnevnika sta sočasno tako tragična in tako živa,“ je povedal Jarov.
Lena je umrla leta 1991 in ni nikomur povedala za svoj dnevnik.
